Skupnost sv. Egidija letos obhaja 47 let predanosti molitvi, človekoljubni dejavnosti, evangelizaciji in dialogu. Laiško gibanje je bilo ustanovljeno leta 1968 v Rimu, danes pa z okoli 60.000 člani deluje v več kot 70 državah po vsem svetu.

Praznovanje letošnje obletnice so slovesno sklenili sinoči, z bogoslužjem v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu. Med drugim se je ob tej priložnosti sestalo okoli sto škofov z vseh petih celin, ki so na srečanju delili svoje izkušnje ob sodelovanju v skupnosti in v solidarnosti z ubogimi. Prišli so škofje iz Evrope, iz številnih afriških držav, tako tistih, ki živijo v miru, kot tistih, ki jih preizkušajo vojne grozote, denimo iz Nigerije, Malija, Nigra, Demokratične republike Kongo in Malavija, ki so ga pred kratkim prizadele hude poplave. V Rimu so se zbrali tudi škofje azijskih dežel, kjer krščanske skupnosti predstavljajo manjšino, denimo iz Indonezije in Pakistana, pa škofje z Bližnjega Vzhoda, tudi iz Sirije.

O srečanju je za Radio Vatikan spregovoril škof iz Svazija, José Luis Ponce de Leon iz škofije Manzini. Kot je povedal, je letošnje srečanje posebej pomembno zaradi tolikih osebnih pričevanj o vojni in preganjanju. Škof José Luis Ponce de Leon je pojasnil, kako se škofje zadnjih 17 let zbirajo pod »streho dobrodošlice« Skupnosti sv. Egidija, kjer delijo svoje izkušnje glede udejanja »treh M-jev«, kot je ob svojem lanskoletnem obisku pri skupnosti ugotovil papež Frančišek: Molitve, Manjših bratov in sester ter Miru.

Škof Ponce de Leon je še pojasnil, kako so škofje vključeni v vsakodnevne dejavnosti skupnosti, tako da služijo ubogim z razdeljevanjem hrane v ljudskih kuhinjah, da na domu obiskujejo bolnike in invalide ter hodijo po mestu in ponujajo pomoč tistim, ki si je sami ne upajo poiskati.

Glede srečanja škofov cerkveni dostojanstvenik iz Svazija poudarja, kako so se ga letos posebej dotaknila pričevanja tolikih sobratov v škofovstvu, ki živijo v nevarnih položajih na območjih, kjer divjajo vojne in kjer so kristjani preganjana manjšina. Ob tem je omenil Sirijo, pa Nigerijo, Mali in Demokratično republiko Kongo, kjer so ljudje izpostavljeni nesmiselnemu nasilju in trpljenju, izpostavil pa je tudi moč molitve in sodelovanje Cerkve po vsem svetu, ki preizkušanim blaži strašljivi občutek osamljenosti in brezupa v luči vojnih grozot.

Vir: Radio Vatican

Foto: splet