Filip se je rodil v Firencah in se izobraževal v dominikanskem samostanu sv. Marka, ki je znan po slikah Fra Angelica (bl. Janeza iz Fiesol, zavetnika slikarjev). Že v mladih letih je najel sobo v Rimu, kjer je živel na zelo preprost način in preučeval sv. Tomaža Akvinskega. Sčasoma je želja po znanju v njem prebudila tudi željo po molitvi. Leta 1544 je doživel globoko mistično doživetje, v katerem je videl, kako je ognjena krogla vstopila v njegova usta, in ob tem začutil, kako plamteča ljubezen Božjega Duha širi njegovo srce. Filip je postal duhovnik in se posvetil pridiganju ter še posebej spovedovanju.

Njegovo veselje je bilo nalezljivo. Tisti, ki jih je duhovno usmerjal, so se srečevali, brali knjige, se o njih pogovarjali, skupaj molili in se ob koncu dneva odpravili na krajše romanje v eno izmed rimskih bazilik ali dan končali z glasbo. Drugi duhovniki so ostro obsojali razvratne zabave, ki so bile v Rimu tistega časa zelo priljubljene. Filip pa je razvil poučno in kakovostno glasbeno alternativo. Kot neke vrste umetniški direktor je spremljal obetavne mlade glasbenike, pisal zanje besedila, da bi jih oni primerno uglasbili. Iz tistih prvih poskusov so nastali oratoriji, glasbene kompozicije duhovnih pripovedi ali lirike, ki jih spremlja solo petje. Filipov oratorij obstaja tudi danes v obliki združenja duhovnikov in laičnih bratov.

Usmiljeni Oče, na priprošnjo sv. Filipa Nerija mi daj, da bom v slavljenju tvoje ljubezni odkril pravo veselje.