Florijanova maša (arhivska fotografija). FOTO: Tatjana Splichal.


Sv. Florijan je v slovenskem prostoru globoko spoštovan kot najbolj priljubljeni svetnik in zaščitnik pred požarom in povodnjijo. To dokazuje tudi njegova podoba na gasilskih domovih in domačijah. Toda koronavirus nam letos ne dovoljuje, da bi tradicionalno praznovali njegov god, zato je prav, da se ga spomnimo tudi v Družini.

Ker sem dal skozi gasilstvo pred in po osamosvojitvi Slovenije, si pač jemljem pravico povedati, da marsikaj vem o sv. Florijanu preprosto zato, ker sem bil zraven. Vem, recimo, da je bila po drugi svetovni vojni podoba sv. Florijana kot zaščitnika gasilcev na večini pročeljih gasilskih domov, na gasilskih praporih, v društvenih prostorih pa so bile njegove slike. Prenekatere upodobitve so bile velike umetniške vrednosti in ponos kraja.

Ukaz o odstranitvi

Vem tudi to, da je po osvoboditvi maja 1945 nova ljudska oblast začela z akcijami za obnovo dežele. Pri obnovi domovine so široko mobilizirali vse ljudske sile, ki so bile združene v Ljudski fronti, med katerimi je bila zaradi organiziranosti in številčnosti izredno pomembna tudi gasilska organizacija.

Že leta 1946 je bil izdan Pravilnik o zastavah, ki je točno odrejal ceremoniale uniformiranih gasilcev, odstranjevanje lika sv. Florijana z gasilskih domov, iz notranjih prostorov in uradne dokumentacije. Tako odločen politični poseg v tradicijo in običaje gasilske organizacije, ki je imela že 74-letno tradicijo, je povzročil pravo »tiho revolucijo«, boječ se represivnih ukrepov oblasti.

Člani društev so bili večinoma za ohranitev svojega svetnika. Vodstva društev so bila podvržena velikim pritiskom rajonskih ljudskih odborov in tudi občinskih gasilskih zvez. Seveda je bila strogost teh ukrepov odvisna od posameznikov, ki so imeli moč odločanja. V mestnih predelih bolj strogo, na podeželju pa so bili prizanesljivejši.

Največji problem pa je bil ukrep obveznega odstranjevanja Florijanovih podob in kipov s fasad gasilskih domov. V več gasilskih društvih so zato odstopili celotni upravni odbori, posamezni funkcionarji, člani društva pa množično izstopali. Večino starejših kadrov so zamenjali mlajši člani.


Sv. Florijan velja za zavetnika gasilcev (arhivska fotografija). FOTO: Ivo Žajdela.

V Gasilskem vestniku št. 3–4 iz leta 1954 je bil daljši članek z naslovom: Gasilec v socialistični družbi. Iz obširnega zapisa povzemam nekatere poudarke: »Ljudska revolucija, ki je izvojevala zmago nad kapitalizmom in reakcionarnimi silami sedaj ustvarja najbolj demokratično ureditev države ... Novi družbeni red temelji na skupni ljudski lastnini vseh proizvodnih sredstev in upravljanju tega premoženja ... Gasilska organizacija zato mora strmeti za dosega tega cilja, kar pomeni, da mora dati večjo pozornost razvoju gasilstva ter pravilni vzgoji socialističnega gasilca. Neodgovorno je, da še vedno prevladuje pri nekaterih reakcionarnih posameznikih mnenje, da prostovoljno gasilstvo ni politična organizacija ... Vsaka apolitičnost škoduje razvoju gasilske organizacije ... Gasilci moramo biti aktivni člani SZDL (Socialistične zveze delavnega ljudstva) in sodelovati v njenih političnih in gospodarskih akcijah. Dolžnost vsakega člana je, da si šteje v čast, da je član tako važne in pomembne organizacije ... Gasilci moramo nenehno utrjevati in razvijati ljubezen do domovine, ljubezen do sočloveka, kajti le tisti gasilec, ki ima čut patriotizma, čut državljanske zavesti, bo tudi zavestno in z veseljem izvrševal vse naloge, ki jih pred gasilsko organizacijo postavlja družbena stvarnost.«

Oblast se je izredno trudila, da bi izkoreninila zagovarjanje apolitičnosti v gasilski organizaciji. Državni sekretariat za notranje zadeve je leta 1954 poslal obsežen dokument o politični situaciji v PGD v Sloveniji, in to mesec dni pred III. kongresom GZ LR Slovenije na Bledu. Pismo je bilo zaupno, tako da ga niso poznali niti delegati kongresa, ker je podrobno analiziral vsa odstopanja od zastavljenih ciljev.

Florijan se je vrnil

Vem tudi to, da se je leta 1956 po desetletnih prizadevanjih končala kampanjska gonja proti »klerikalnim« elementom v gasilskih vrstah. Poudarjeno je bilo, da ni več bistveno, kdo je zastopal kakšno stališče v preteklosti, kdo je imel bolj, kdo manj prav, čigava linija je prevladovala. Vsak pojav take nestrpnosti ali sektaštva znotraj enotne organizacije je bilo potrebno že vnaprej najstrožje obsoditi in posameznike izključiti iz organizacije.

Tako se je končalo obdobje nenehnih političnih pritiskov na vodstva gasilskih društev. Prišlo je obdobje, ki je ob obojestranski strpnosti zagotavljalo društvom trajni napredek gasilske dejavnosti od občin pa do republike. 8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve povojne demokratične in večstrankarske volitve.

Na 12. kongresu Gasilske zveze Slovenije leta 1993 v Slovenj Gradcu so delegati sprejeli določene programske usmeritve, predvsem na področju organiziranosti gasilstva in operativne pripravljenosti gasilskih enot. Posebej so v razpravi dali poudarek na spoštljiv odnos do veteranov in funkcionarjev, do najstarejših članov gasilskih društev, zlasti do ustanovnih članov, ki so doživeli povojne travme.

Preganjeni sv. Florijan se je tako vrnil tja, od koder je bil pregnan. V nekaj letih so v večini gasilskih domov postavili v zazidane niše shranjene kipe, iz prekritih fasad so ponovno oživele freske in podobe sv. Florijana.

Gasilska društva, ki so zgradila gasilske domove v času socialistične ureditve, so večinoma na fasade slikovno upodobile lik svojega svetnika. Vsi cerkveni običaji, ki so bili prek štirideset let strogo prepovedani, so se čudežno, brez dekretov ali uradnih dokumentov GZS, samoumevno vrnili v splošno zadovoljstvo gasilcev in občanov.

Iz ohranjene dokumentacije PGD Ljubljana Vič je razvidno, da so se prostovoljni prispevki, ki so, kot je znano, bili velik vir prihodkov društva, v obdobju po letu 1952 zmanjšali skoraj za tretjino. V pobiralni poli prostovoljnih prispevkov je ostal zapis: »Toliko šimfajna čez gasilce še nisem slišal. Ne dajo več denarja, ker smo morali odstraniti njihov kip sv. Florijana.«


Avtor prispevka je Franc Sever, častni predsednik PDG Ljubljana Vič. Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (24. 5. 2020).

Preberite še:
- Sv. Florijan – zavetnik gasilcev