Ob 100. letnici smrti sv. Frančiške Cabrini, zavetnice migrantov, bolnišničnih uslužbencev in sirot, bo izšla njena biografija z naslovom Med nebom in zemljo. Predgovor k njej je napisal papež Frančišek.

Sv. Frančiška Cabrini se je rodila 15. julija 1850 v Sant’Angelo pri Lodiju v Lombardiji v Italiji, umrla pa 22. decembra 1917 v Chicagu v ZDA, prav v eni izmed bolnišnic za migrante, ki jih je dala zgraditi. V ZDA je pomagala italijanskim migrantom in pozneje tudi migrantom drugih narodnosti. Upodabljajo jo z velikim križem, ki ga je nosila, in Jezusovim srcem.

Papež Frančišek je v predgovoru zapisal, da je razumela potrebe migrantov in jim želela čim bolj pomagati. To je delala z neizmerno dejavno ljubeznijo, prinašajoč jim Božjo ljubezen. Vedela je, da migracije niso začasen pojav, ampak je šlo za začetek novega zgodovinskega obdobja, v katerem so nova prevozna sredstva omogočala premik ogromnih množic prebivalstva, s čimer so se preoblikovala območja po vsem svetu. Predvidela je, da bo moderna doba zaznamovana s tovrstnimi migracijami in ljudmi, ki bodo obupani in brez sredstev, potrebnih za vključevanje v družbo.

Papež je poudaril, da je sv. Frančiška Cabrini razumela, da ne zadostujejo zgolj materialna pomoč, poučevanje jezika države, v katero prispejo, in zdravljenje, kadar je potrebno, temveč je treba upoštevati tudi samospoštovanje in globoko identiteto, povezano z verskimi koreninami, z zvezo z Bogom. S sestrami so si prizadevale ponovno vzpostaviti to vez med rudarji, zaporniki in zapuščenimi mladostniki, ki so živeli v nezakonitih okoliščinah na obrobju mest. Vključitev v novo državo je pomenilo tudi sprejemanje pravil in zakonov, kot tudi dostojanstvo: to so bili cilji, do katerih je želela, da bi prišli vsi migranti – cilji, ki so še vedno veljavni.

Zavetnica migrantov je postala ženska, spomni sveti oče, saj je znala udejanjiti ženske lastnosti, kot so toplina, sprejetje, razumevanje potreb drugih, pozornost do šibkih – skupaj s pogledom na spremembe, ki so pretresale svet. Sv. Frančiška Cabrini je znala združiti dejavno ljubezen s preroškim duhom, ki ji je pomagal razumeti manj pozitivne vidike modernosti – tiste, v katere so bili vključeni ubogi, nevidni za izobražence in politike.

Papež predgovor konča z besedami, da je lik Frančiške Cabrini prav zato zdaj zelo aktualen in nas še uči, kakšna je pot, ki jo moramo prehoditi, da bi soočili epohalen pojav migracij z združevanjem dejavne ljubezni in pravičnosti.

Vir: Radio Vatikan, arhiv Družine

Preberite tudi:

Mati izseljencev
Prva »ameriška« svetnica
»Begunce sprejemati, v dostojanstvo oblačiti«