Zapri
Iskanje

Ivana Frančiška Šantalska

Objava: 07. 08. 2013 / 11:18
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.08.2021 / 07:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ivana Frančiška Šantalska

Ivana Frančiška Šantalska
Ivana, Ivka, Ivanka, Iva

Redovna ustanoviteljica, mistikinja

Zavetnica: Je zavetnica svojega reda, salezijank, kot jih tudi imenujejo; vdov, pozabljenih, otrok, ločenih od staršev; priporočajo se ji tudi za srečen porod.

Atributi: v roki ima srce oz. Jezusovo ime nad svojim srcem

Martirologij hvali svetost Ivane Šantalske, ki ji gre kot »devici, ženi, vdovi in redovni ustanoviteljici«. Potem ko ji je še mladi umrl mož, je zaobljubila večno devištvo in se posvetila krščanski vzgoji svojih otrok. O njeni svetosti in globokem kontemplativnem molitvenem življenju priča tudi dejstvo, da si je z razbeljenim železom vtisnila nad srce ime Jezus. Zlasti v zadnjih letih življenja je morala izkusiti veliko trpljenja in preizkušenj.

Ime: Ivana izhaja iz hebrejskega Jehohanan, Johanan, kar pomeni: »Jahve, Bog je milostljiv«; Frančišek pa izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«.

Rodila se je 28. januarja 1572 v Dijonu v Franciji, umrla pa 13. decembra 1641 v Moulinsu v Franciji.

Družina: Rodila se je v globoko verni plemiški družini, njen oče Bénigne Frémyot je bil predsednik burgundskega parlamenta, mati je bila Marguerite de Berbisey. Imela je še starejšo sestro Marguérite in mlajšega brata Andreja. Poročila se je z baronom Christopherjem de Chantalom in rodila šest otrok. Po desetih letih srečnega zakona se ji je mož smrtno ponesrečil.

Duhovni voditelj: ženevski škof sv. Frančišek Saleški.

Skupnost: Skupaj s sv. Frančiškom Saleškim je 6. junija 1610 v Annecyju ustanovila družbo obiskovalk - vizita­dink, ki si je kasneje nadela ime red »Marijinega obiskanja«. Njihov prvotni namen je bila skrb za bolnike in reveže, pozneje pa tudi vzgoja ženske mladine. Red ima danes okoli 130 samostanov po vsem svetu, največ v Evropi.

Kreposti: Ivana je imela vse življenje močan čut za reveže in bolnike, ki jih je sprejemala na svojem domu, jim stregla in zanje skrbela. Po smrti moža pa se jim je vsa posvetila; veliko je molila in delala pokoro. Morala je prestati veliko poniževanj in tudi notranje preizkušnje, bila pa je deležna tudi videnj in mističnih doživetij.

Dela: Njena pisma so polna globoke duhovne vsebine.

Upodobitve: Ohranjen je njen portret, ki je bil narejen še za njenega življenja in jo kaže v redovnem oblačilu salezi­jank. Kot atribut ima skoraj vedno v roki srce oz. Jezusovo ime nad svojim srcem, včasih drži v desnici tudi knjigo.

Smrt: Umrla je na enem od svojih številnih potovanj, kjer je staknila pljučnico, po dolgem in zelo bolečem smrtnem boju.

Grob: Njeno truplo se prenesli v Annecy, kjer je pokopana skupaj s sv. Frančiškom Saleškim.

Beatifikacija: 21. novembra 1751 jo je papež Benedikt XIV. imenoval za blaženo, 16. julija 1767 pa Klemen XIII. za svetnico.

Goduje: 12. avgusta, prej 21. avgusta oz. 12. decembra.

Misel: »Imej svoje oči uprte v Gospoda in pusti, da on deluje. To je edina stvar, za katero bi moral skrbeti.«

Splet: www.visitationsisters.org

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh