Duhovnik v podobi argentinskega gavča, ki je »dišal po svojih ovcah«. Po doktoratu iz filozofije je prevzel župnijo na nadmorski višini 2.000 m, ki je merila kar 4.336 km² in štela več kot 10.000 prebivalcev v veliki materialni in duhovni revščini. Na videz nemogočega se je lotil z vso vnemo. Na muli je v vseh vremenskih razmerah tovoril Marijino ikono, molitvenik in vse potrebno za obhajanje zakramentov, da bi Jezusa ponesel zapuščenim in odmaknjenim. Skrbel je za širjenje krščanskih kreposti, pripravljal duhovne vaje, ustanavljal vasi, šole, domove duhovnosti, organiziral gradnjo cest in cerkva ter od oblasti zahteval, da vzpostavi poštne urade in železniško omrežje. Ljudi je bodril, da »so lahko zapuščeni od vseh, a od Boga nikoli«.

Danes zapuščenosti kljub svetu, potopljenem v omrežja, ni nič manj. Še kako pa drži tudi: »A od Boga nikoli.« Verujem?