Kot Riccardo se je rodil 23. avgusta 1900 v kraju Lucia di Piave (Treviso) v verni in številni družini gradbenikov. Pri sedmih letih se je izrekel za odpoved in žrtvovanje, zmernost in varčnost. Devetleten je izgubil očeta, pri petnajstih ga je domovina poklicala med vojake, kjer je ostal vse do konca 1. svetovne vojne.

Že zgodaj je kazal nagnjenost k umetnosti, a je poslušen izročilu družine pomagal bratu pri gradbenih delih. Klic umetnosti pa je bil premočan, zato se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Benetkah, na oddelek za kiparstvo in leta 1929 diplomiral z odliko. Hrepenel je po služenju Gospodu, ljubil Božjo Mater in kmalu vstopil v frančiškanski red kot preprost brat laik.

Njegova pot je bila jasna: v ljubezni do Boga in popolni odpovedi posvetnosti je klečal pred tabernakljem in se pokoril za odrešenje človeštva … Odlikoval se je po dobrodelnosti, skrbel za revne in bolne, a ni opustil kiparskega ustvarjanja; zanimala sta ga umetniška upodobitev Kristusovega obličja in Devica Marija. Zdelo se je, da glina v njegovih rokah govori in marmor poje.

V romarskem središču Chiampo pri Vicenzi je postavil kopijo lurške votline s kipom Brezmadežne, izklesanim po mističnem videnju. Tik preden je napolnil 47 let, je na praznik Marijinega vnebovzetja umrl zaradi možganskega tumorja; počiva v grobu pred vhodom v votlino. Pred 20 leti ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega.