Marjeta, ki jo je za svetnico leta 1900 razglasil papež Leon XIII., je priprošnjica za »nemogoče«, saj je prejela uslišanja molitev ob težkih življenjskih okoliščinah. V željo po redovništvu je posegla odločitev staršev, naj se poroči z ženinom, ki jo bo varoval v nemirnih časih. Po poroki je spoznala njegov surovi značaj, na katerega se je odzivala z molitvijo. Ob njeni blagosti se je spreobrnil, a so ga v političnih sporih ubili. Bolečini se je pridružil strah, da bosta sinova izpolnila krvno maščevanje. Boga je rotila, naj ju obvaruje velikega greha. Kmalu sta zbolela in umrla. Sama je zaprosila za vstop v samostan, a so jo zavrnili, ker je bila vdova. Čudežno so jo v skupnost pospremili svetniki, ki jih je posebej častila. Bogu je služila kot bolniška negovalka.

Svetnica, ki je preizkušnje izročala Bogu v zaupanju v njegovo ljubezen. Verujemo?