Mati Terezija (1910-1997) je z včerajšnjim dnem tudi uradno postala svetnica. Papež Frančišek je redovno ustanoviteljico in Nobelovo nagrajenko za mir, ki je po svetu zaslovela s svojimi prizadevanji za uboge v najrevnejših predelih Kalkute, včeraj, dan pred njenim godom, na Trgu sv. Petra v Vatikanu tudi uradno razglasil za zgled in priprošnjico vseh katoličanov. Na kanonizacijski slovesnosti se je zbralo več kot 100.000 ljudi. V Rim je pripotovalo 13 predsednikov držav in vlad, med njimi tudi indijski premier Narendra Modi.



Med tradicionalno slovesnostjo je za kanonizacije pristojni kardinal Angelo Amato papeža uradno prosil za sprejem Matere Terezije v občestvo svetnikov, ki jih verniki lahko javno častijo po vsem svetu. Zatem je Frančišek izrekel besedilo v latinskem jeziku, s katerim je Mater Terezijo uradno imenoval za svetnico, nato pa so na oltar prinesli relikvije Matere Terezije.

Papež je Mater Terezijo označil kot »neutrudno delavko za usmiljenje«. Vedno se je sklanjala nad izčrpanimi, »ki so bili umirajoči zapuščeni na robu ceste«, in je povzdigovala svoj glas nad oblastniki tega sveta, »da bi ob zločinu revščine, ki so jo sami ustvarili, prepoznali svojo krivdo«, je sveti oče povedal v nagovoru med slovesnostjo. Poslanstvo Matere Terezije na obrobjih mest in življenja ostaja »v našem času zgovorna priča Božje bližine do najrevnejših med revnimi«, je dejal Frančišek.

Zgled Matere Terezije nam kaže, »da je edino merilo za naše delovanje nesebična ljubezen, povsem neodvisna od sleherne ideologije in vsakih vezi«. Ta bi morala zaobjeti vse ljudi, ne glede na njihov jezik, njihovo kulturo, narodnost ali versko pripadnost.

Sveti oče je v nagovoru tudi predlagal, naj nova svetnica tudi po kanonizaciji ohrani ime »Mati Terezija«, ne pa denimo »sveta Terezija«. »Zdi se mi, da bi nam šlo malce težko z jezika, če bi jo imenovali sveta Terezija. Njena svetost nam je tako blizu, tako je nežna in rodovitna, da jo bomo gotovo tudi v prihodnosti povsem spontano imenovali Mati Terezija.«



Med kanonizacijo in bogoslužjem, ki je sledilo, so v Rimu in Vatikanu veljali strogi varnostni ukrepi. V stalni pripravljenosti je bilo okoli 3.000 policistov in posebnih enot. Po svetu je slovesnost prenašalo 120 televizijskih hiš.

Po bogoslužni slovesnosti je Frančišek 1.500 brezdomcev in ubogih iz vse Italije povabil na kosilo v Vatikan. 250 redovnic iz reda misijonark usmiljenja, ki ga je ustanovila nova svetnica, je ob pomoči petdesetih predstavnikov moške veje reda gostom v avli dvorane za avdience delilo »neapeljsko« pico.

V katoliški Cerkvi god svete Matere Terezije obhajamo danes, 5. septembra. »Mati ubogih« je umrla na ta dan leta 1997 v starosti 87 let.

Vir: Kathpress
Foto: splet