Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu za svetnike razglasil svojega predhodnika Pavla VI. (1963-1978), umorjenega salvadorskega nadškofa Oscarja Romera in še pet blaženih. Pavel VI. je bil »prerok navzven usmerjene Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne«, je Frančišek dejal med bogoslužno slovesnostjo na Trgu sv. Petra, ki se je je udeležilo več sto tisoč vernikov. Podobno je tudi pri Romeru izpostavil njegovo vdanost evangeliju ter nenehno bližino revnim ljudem svoje dežele.

Med bogoslužjem je papež Frančišek nosil pas, ki ga je imel na sebi nadškof Romero v trenutku svoje smrti, poleg tega pa je bil odet v mašna oblačila svojega predhodnika Pavla VI. in je uporabljal njegov kelih. Svete maše so se udeležili tudi sinodalni očetje, vsi člani Salvadorske škofovske konference, predsedniki Čila, Paname in El Salvadorja, ter nakdanja španska kraljica Sofija. Benedikt XVI. se slovesnosti ni mogel udeležiti, zato pa ga je na predvečer kanonizacije na domu obiskal papež Frančišek.

Jezus je bil »radikalec«

Kot dokazujejo novi svetniki in svetnice, je Jezus »radikalec«, je Frančišek dejal v mašnem nagovoru: »Vse daje in tudi vse zahteva: daje popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce.« Jezus se »ne zadovolji z določenim odstotkom ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.« Bogastvo je nevarno, kajti če imamo preveč, če želimo preveč, nam to duši srce in postajamo nesposobni ljubiti: »Kjer je v središču denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka,« je poudaril papež.

Z mislijo na nove svetnike in svetnice je papež kristjane spodbudil, naj se poslovijo od starih »varnosti«. Cerkev se mora vprašati, ali le pridiga o zapovedih ali sledi Jezusu v njegovi ljubezni. Prositi mora za milost, da se osvobodi »hrepenenja po ugledu in moči«, strukture, ki niso več primerne za oznanjevanje evangelija, pa je treba opustiti, tako kot »balast« posvetnih vezi, ki zavirajo misijonarsko poslanstvo in prispevajo k temu, da kristjani in Cerkev zbolijo za »egocentrično samovšečnostjo«, ne da bi napredovali v ljubezni, je opozoril sveti oče. Na ta način se namreč prepustimo »enoličnosti krščanskega življenja brez zagona, kjer malo narcisizma zakrije žalost, ker ostanemo neizpolnjeni«.

»Z vnemo in brez mlačnosti«

Frančišek je Pavla VI. označil za »modrega krmarja« drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965), ki »še vedno ostaja spodbuda za Cerkev«. V času njegovega pontifikata se je zaključil cerkveni zbor, med katerim je Cerkev prenovila svoj odnos do sodobnega sveta. Papež je poudaril, da sta tudi delovanje svetnikov spremljala »napor in nerazumevanje«. Pavel VI. je bil s svojo okrožnico Humanae vitae (1968) o spolni etiki deležen številnih kritik; preroško pa je tudi njegovo besedilo Populorum progressio(1967) o globalnem razvoju in gospodarskih vprašanjih.

Po papeževih besedah so vsi novi svetniki in svetnice v različnih okoliščinah živeli Božjo besedo, brez mlačnosti, brez preračunavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Sveti oče je prosil Gospoda, naj nam pomaga posnemati njihove zglede.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media