Pirc Musarjeva je na današnji predstavitvi poročila povedala, da je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, torej usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih in dodala: »Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer.«

Eden od izzivov pridobivanje novih pripadnikov SV

Spomnila je tudi na sprejeto resolucijo za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potrebna implementacija preko mandatov več vlad. Po njenih besedah se postopno viša delež obrambnih izdatkov, delež za investicije ter delež sredstev za inovacije in raziskave, poroča STA. Vse več pozornosti se namenja tudi zmogljivostim kibernetske obrambe, med glavnimi izzivi pa sta starostna struktura in pridobivanje pripadnikov SV.

Prepričana je sicer, da bo »Slovenska vojska v sodelovanju z ostalimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo to potrebno«.

Glavaš: Ocena pripravljenosti odraz celotnega obrambnega sistema

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš je na današnji novinarski konferenci dejal, da ocena pripravljenosti ni le odraz dela pripadnikov SV, temveč odraz celotnega obrambnega sistema, pa tudi pripravljenosti države in družbe za vlaganje v obrambni sistem. »Ta ocena pripravljenosti daje še toliko večjo težo vsem nam, ki smo prispevali k uspešno izvedenim nalogam, da SV lahko vsakoletno dosega zavidljive rezultate.«

Pomen odzivanja na varnostne grožnje

Predsednica države je opozorila na spremenjene mednarodne okoliščine, na katere mora biti Slovenija pripravljena: »Nacionalno varnost si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje.«

Del pogovorov so namenili tudi odpornosti države in družbe: »Kakšen pomen imajo dolgoročna vzdržljivost ter odpornost družbe in države ter seveda obrambnih sil, pa praktično lahko vidimo vsak dan v oddaljenosti zgolj 600 kilometrov od slovenske meje, torej v Ukrajini,« je dodala Pirc Musarjeva.

Spomin na žrtve v Buči

Prav danes pa se v Ukrajini mudi slovenski premier Robert Golob, ki se je po srečanju z ukrajinskim političnim vrhom udeležil dogodka ob prvi obletnici osvoboditve ukrajinskega mesta Buča.

Pred cerkvijo Sv. Andreja Prvega v Buči se je žrtvam poklonil skupaj s predsednikom Zelenskim, predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem, slovaškim premierjem Eduardom Hegerjem in moldavsko predsednico Maio Sandu.