Celjska Mohorjeva družba je izdala prenovljeno izdajo knjige Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom.

Na južnih obronkih Velike planine je Sv. Primož nad Kamnikom priljubljen cilj izletnikov, cerkev pa je eden izmed najzanimivejših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike. Dopolnjena in prenovljena monografija dr. Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom je vademekum oziroma spodbuden vpogled v častitljivo preteklost tega kraja za današnje popotnike in za vse, ki spremljajo življenje in usodo naše spomeniške dediščine.

Ko je slovesno ugašal srednji vek

Freske na severni in južni steni cerkve po umetniški vrednosti in spomeniški pomembnosti prekašajo samo arhitekturo cerkve. Naslikal jih je neznani mojster nadpovprečnih sposobnosti, ki mu niso bili neznani dosežki tedanjega holandskega, nemškega in italijanskega slikarstva.


Poklon sv. treh kraljev

O teh slikah je dr. Emilijan Cevc zapisal, da z njimi slovesno ugaša srednji vek in vzplamteva luč renesanse.

Zelo dobro je Sv. Primoža poznal že učitelj slovenskih umetnostnih zgodovinarjev dr. France Stele, ki je zapisal, da je Sv. Primož po »ikonografski tematiki še gotski, čeprav je življenje, ki ga odseva v letu nastanka 1504, usmerjeno odločno v stoletje slovenske reformacije in vsega, kar ji je sledilo.

Splošni okvir, v katerem se te slike izživljajo, le redko prekorači gotski videz, vsebina pa je nova. Bogati pripovedni značaj, ki prevladuje v slikah Pohoda in poklonitve Treh kraljev, v tako imenovani Kužni sliki Marije varuhinje s plaščem in v prizorih Marijinega življenja, presega vso zgovornost gotskih prednic.

Pohod se začenja s tragedijo pokola nedolžnih otrok, vodi skozi globinsko razvito hribovito pokrajino z dobro opazovanimi življenjskimi prizori v slovesnem sprevodu in se končuje z renesančnim viteškim ceremonialom poklonitve Novorojencu.

Koliko nam ve povedati o stiskah takratnega življenja med divjanjem kuge, lakote in turških roparskih pohodov Kužna slika! Tipi, kretnje, izrazi sodelujočih oseb so novi, na Slovenskem dotlej nevideni ...«

Že sredi 19. stoletja se je pozornost raziskovalcev usmerila k Sv. Primožu

Kot je zapisal v uvodu avtor knjige, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj, se je pri Sv. Primožu »davna preteklost skozi stoletja zložila v zgodbe od poznoantične poselitve in vse do baroka, ki mu je dal dokončno 'urbano' podobo.

Okamenela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar tudi najbrž ne bo kaj kmalu.«

A pozornost raziskovalcev se je že sredi 19. stoletja usmerila k Sv. Primožu, o čemer zgovorno priča obsežna literatura, navedena na koncu knjige. Avtor je z upoštevanjem navedenih objav želel izraziti spoštovanje do predhodnih piscev, ki so z vsakim novim prispevkom nadgrajevali pomen in vrednost tega starosvetnega kraja.

Kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem

»Tudi jaz sem v vrsto občudovalcev Sv. Primoža vstopil leta 1970, ko nas je študente umetnostnozgodovinskega seminarja sem gor popeljal prof. Nace Šumi in s svojo erudicijo opozoril na 'kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem'.

Nekaj let kasneje pa me je prof. Milan Šuštar, takrat tudi ključar pri Sv. Primožu, prijazno povabil k pisanju drobnega prospekta, a delo je naraslo v knjigo, ki jo je Milan Šuštar leta 1995 v celoti izdal v samozaložbi.

Knjiga je uspešno zagledala luč sveta in kmalu tudi pošla, a pozornost do tega spomeniškega kraja se mi je vtisnila v zavest in nadaljnja razglabljanja so se pogosto vračala na goro.


Knjigo sta predstavila Marjeta Humar in avtor Ferdinand Šerbelj.

Tako je z oddaljevanjem letnice izida zorelo spoznanje za novo delo, ki nadgrajuje in tudi potrjuje prejšnja razmišljanja.

Tudi za to knjigo je bil pobudnik Milan Šuštar in z njim Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba. Finančno pa je izid podprla Občina Kamnik.«

Avtor knjige dr. Ferdinand Šerbelj

Dr. Ferdinand Šerbelj (1949) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani za svojo diplomo o baročnem slikarju Antonu Cebeju leta 1974 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na isti fakulteti je leta 2000 iz umetnostne zgodovine tudi doktoriral.

Od leta 1977 do upokojitve je bil zaposlen v Narodni galeriji Slovenije. Njegovo področje raziskovanja so starejša obdobja likovne umetnosti, zlasti baroka in krščanske ikonografije.

Študijsko se je izpopolnjeval v Benetkah, Padovi in Münchnu. Je avtor številnih razstav, soavtor Vodnika po Narodni galeriji (2005: 17. in 18. stol.) in razstave Upodobitve Ljubljanskih škofov (2007).

Izdal je monografije Sveti Primož nad Kamnikom (1995, 2019), Žalostna gora nad Mokronogom (1999), Bistriški grad (2005) in Baročne Groblje (2008). Zbral, uredil in oblikoval je dva zbornika občine Slovenska Bistrica (1982 in 1990).

Organiziral je mednarodni simpozij Barok na Goriškem (2002) in zatem uredil dvojezični simpozijski zbornik (2006).

Od leta 2017 je direktor Kulturnega društva evropski kulturni center Sv. Martin Tourski - Slovenija.