Zapri
Iskanje

Sv. Vid – najmlajši krščanski mučenec

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 15. 06. 2022 / 00:30
Oznake: Duhovnost, God, Svetniki, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 14.06.2022 / 10:16
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. Vid – najmlajši krščanski mučenec

Sv. Vid – najmlajši krščanski mučenec
Mučeništvo sv. Vida, freska v cerkvi sv. Vida nad Cerknico. FOTO: Marjan Smerke
Čeprav o sv. Vidu govorijo številne legende, pa o njegovem življenju in mučeništvu ni dvoma, saj pričajo o njegovem češčenju že najstarejši cerkveni koledarji.

Njemu posvečena cerkev v Rimu je stala na primer že v 5. stoletju. V 6. stoletju je nastal spis Passio s. Viti (Mučeništvo sv. Vida), iz katerega ob vseh legendarnih primeseh lahko izluščimo vsaj nekaj podatkov. 

Njegov oče, ki se je trdno oklepal poganstva, ga ni mogel odvrniti od krščanstva in ga je komaj sedemletnega izročil oblastem. Čeprav je Vid ozdravil cesarjevega sina obsedenosti s hudim duhom, mu cesar ni prizanesel. 

Župnijska cerkev sv. Vida v Podnanosu. FOTO: Arhiv župnije

Ker ni hotel darovati bogovom, ga je najprej vrgel levom, nato v kotel vrelega olja, na koncu pa dal na natezalnico. Bog pa ga je na čudežen način varoval: levi so krotki legli k Vidovim nogam, potem ko je nad njimi naredil znamenje križa, iz kotla ga je rešil angel, med mučenjem na natezalnici pa je divjala takšna nevihta in se tresla zemlja, da so se vsi prestrašeni razbežali. 

Ko je na natezalnici umrl, so njegovo truplo varovali orli, dokler ga niso pokopali. Njegovo mučeništvo, ki ga je pretrpel skupaj s svojo vzgojiteljico Krescencijo in njenim možem Modestom, naj bi se zgodilo v začetku Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 305.


Vida Fabčič. FOTO: Osebni arhiv

Zborovodkinja Vida Fabčič, ki prihaja iz Podnanosa, o svojem praznovanju godu: »Na Primorskem je navada, da ima za godovni dan slavljenec za kosilo štruklje, na predvečer praznika pa me včasih obiščejo moji bratje in sestre. Ko so bili moji otroci majhni, smo na predvečer goda "ofirali" (star običaj ropotanja z lonci in pokrovkami). Moj god mi veliko pomeni, še posebno zato, ker je cerkev v Podnanosu posvečena prav sv. Vidu. Na ta dan grem zagotovo k sveti maši. Že ko sem bila majhna, mi je moj ata na ta dan nabral češnje, saj pregovor pravi "Sv. Vid – češenj sit!" Tudi sicer se rada spomnim, da so naši godovni zavetniki naši zaščitniki, da nas varujejo. Sv. Vidu se tako vedno rada priporočam, drugi moj najljubši svetnik pa je Anton Martin Slomšek, ker sem kot osemletna deklica padla v bunker in so se takrat moji starši njemu priporočili, da me je ohranil pri življenju.« 


Sveti Vid je zaščitnik mladine, lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, domačih živali. Priporočamo se mu za zdravje živcev in oči (vida), proti krčem, epilepsiji, steklini, vidovici, močenju postelje in kačjemu piku ter za ohranitev čistosti. 

Sv. Vid spada med 14 priprošnjikov v sili. Njegov god obhajamo 15. junija. 

Po podatkih Slovenskega statističnega urada z dne 1. januarja 2022 nosi ime Vid 3950 Slovencev in je zlasti v zadnjih dvajsetih letih v izrazitem naraščanju, medtem ko nosi ime Vida 4569 Slovenk, a je nasprotno od moške različice v enakem obdobju v precejšnjem upadanju. 

Sveti Vid je tudi na Slovenskem eden od najbolj češčenih svetnikov. O tem pričajo številne cerkve in več krajev, ki nosijo ime po današnjem svetniku: Sveti Vid nad Cerknico, Sveti Vid v občini Vuzenica, Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Stični, Šentvid pri Planini, Šentvid pri Lukovici, Šentvid pri Ljubljani, Šentvid pri Zavodnju, pa tudi Vidovica, Šentviška Gora, Šembid (današnji Podnanos), Šembije.

Glavni oltar bazilike na Brezjah je posvečen prav sv. Vidu. FOTO: Ivo Žajdela

Sv. Vidu je na Slovenskem posvečenih 43 cerkva, od teh ena tretjina župnijskih. Najbrž marsikdo ne ve, da je v glavnem oltarju slovenskega narodnega svetišča, bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, sv. Vid, ki je še danes zavetnik te naše osrednje romarske cerkve. 

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh