V stolnici sv. Gala v švicarskem St. Gallnu se je minulo nedeljo z ‘mašo narodov’ v različnih evropskih jezikih zaključilo plenarno zasedanje Sveta Evropskih škofovskih konferenc. Berili v francoskem in nemškem jeziku, evangelij v italijanščini, prošnje v italijanskem, albanskem, hrvaškem, madžarskem in španskem jeziku, evharistična molitev pa v vsepovezujočem cerkvenem jeziku, latinščini.

V svojem nagovoru je škof iz St. Gallna, Markus Büchel, spregovoril o 1.400-letnici prihoda sv. Gala v istoimenski švicarski kanton. Irski menihi so tedaj romali po Evropi in ‘položili krščansko-duhovne temelje ko podlago krščanski kulturi, ki se je nato razvijala skozi stoletja’. Danes se Cerkev ponovno bori za svoj prostor v sekulariziranem svetu.

V luči bližajoče se škofovske sinode o novi evangelizaciji, ki jo prirejajo v Rimu, je škof Büchel dejal: “Želim si in molim, da bi vsa razmišljanja in prizadevanja o novi evangelizaciji spremljalo veliko zaupanje v delovanje Svetega Duha in da bi ugotovili, kaj današnji človek resnično potrebuje.” Številni ljudje namreč dandanašnji trpijo hudo lakoto duhovnih vrednot.

S slovesnim večernim bogoslužjem v stolnici sv. Gala so se udeleženci zasedanja Sveta Evropskih škofovskih konferenc minulo soboto spomnili odprtja drugega vatikanskega koncila pred petdesetimi leti. Predsednik sveta, kardinal Peter Erdö, je pojasnil, da koncil ni povzročil razdora, pač pa je poskrbel za kontinuiteto med dotedanjim in dosedanjim cerkvenim naukom. Kontinuiteta in zvestoba katoliškemu nauku sta bili osrednji temi nagovora papeža Janeza XXIII. ob odprtju koncila.

“Zato v izvirnih koncilskih besedilih ne smemo iskati vzroka, da bi v imenu starih izročil zavračali novosti”, je dejal kardinal Erdö in dodal: “V spremembah, ki jih je prinesel koncil, pa ne smemo iskati vzroka, da bi zavračali vero, idelae in nekdanje duhovne vrednote naše Cerkve.” To že ves čas poudarja papež Benedikt XVI., tako kot pred njim njegov predhodnik Janez Pavel II.

Predsedniki katoliških škofovskih konferenc v Evropi so se posvetovali tudi o aktualnih družbenih in duhovnih izzivih stare celine v luči sedanje krize vrednot in močnega zadolževanja. Med ostalimi temami štiridnevnega zasedanja sta bili še diskriminacija kristjanov v Evropi in preganjanje kristjanov po svetu. V imenu Slovenske škofovske konference se je zasedanja udeležil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.