Eden od govornikov na mednarodni konferenci o kristjanih v Sveti deželi, ki se je minuli torek zaključila v Londonu, je bil tudi predsednik Papeškega sveta za medverski dialog kardinal Jean-Louis Tauran. Pobudnika dvodnevnega dogodka sta bila anglikanski primas in nadškof v Canterburyju Rowan Williams in katoliški škof v Westminstru Vincent Nichols. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je kardinal Tauran v svojem govoru izpostavil nenadomestljivo vlogo in pomen kristjanov v Sveti deželi in ostalih deželah Bližnjega vzhoda. Žal so razmere, v katerih živijo, negotove, zaradi političnega razvoja v zadnjih petdesetih letih je prisotnost kristjanov postala šibka. Preobrati in vojne so prispevali k oslabitvi krščanskih skupnosti in povzročili izseljevanje številnih družin, je dejal kardinal Tauran.

Izpostavil je, da Sveta dežela ne sme postati arheološki in zgodovinski kraj. Za kristjane je Sveta dežela kraj Gospodovega razodetja, kraj, kjer je Jezus živel, umrl in vstal od mrtvih. Sveti kraji in svetišča so mnogo več kot le kamni, so živi pričevalci, ki jih obkrožajo prebivalci in družine s svojimi šolami, kulturno dediščino, jezikom, običaji, obrtjo itd. Kardinal Tauran je še dejal, da so kristjani res manjšina v Sveti deželi in v arabskem svetu, vendar so pomembna manjšina. Pri tem je kardinal navedel šole, univerze in bolnišnice, ki sprejemajo vsakogar ne glede na versko pripadnost. Nadaljeval je, da se kristjani v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu morajo zavedati svoje posebnosti, posebnega dostojanstva, kajti pripadajo apostolskim cerkvam. Njihove skupnosti so namreč zgrajene na veri apostolov in so apostolske skupnosti v najglobljem pomenu besede.

Izjemne vrednosti je tudi njihova liturgična dediščina. Mnoge vzhodne Cerkve namreč izgovarjajo evharistično molitev v jeziku, ki ga je govoril Jezus. Kot je poudaril kardinal, je pomembno, da se te bogate dediščine ne skriva, ter opozoril pred težnjo, da bi krščanske skupnosti spremenili v kulturne skupnosti. Velikega pomena je tudi dejstvo, da so kristjani v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu Arabci. Na tem območju so bili že mnogo pred muslimani, torej ne iščejo zatočišča, ampak so doma. Govorijo arabski jezik; mnogi kristjani so ob koncu 19. stoletja tudi prispevali k preporodu arabske literature. Arabski kristjani so dar za družbo, kajti prinašajo kulturno odprtost, občutek za dostojanstvo človeške osebe, še posebej žensk, prinašajo pojmovanje svobode, ki harmonizira pravice in privilegije ter pojmovanje politične družbe, ki lahko vodi v demokracijo, je izpostavil kardinal Tauran. Poklicanost kristjanov je, da so most, zato ni več vprašanje, kako bodo preživeli v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu, pač pa ali so pripravljeni pričevati o svoji veri.

Kardinal je še izpostavil pomen Jeruzalema, ki za kristjane kot tudi za jude in muslimane ni samo sveto mesto, ampak je njihovo domače mesto, kjer imajo pravico živeti in delati. Vsem morajo biti zagotovljene in zaščitene njihove temeljne pravice, kot so svoboda vesti in verska svoboda, svoboda gibanja, civilne in zgodovinske pravice, pravica do vzgoje in izobraževanja, posedovanje ustanov idr. Kristjani v Sveti deželi si ne domišljajo, da so sami, da bi vladali in vsiljevali, ampak le, da bi cveteli tam, kamor jih je postavil Bog, je še dejal kardinal Tauran.