Komaj 23-leten je padel pod streli od Partije naščuvanega človeka, ko bi lahko kot zdravnik naredil veliko dobrega za bolne ljudi, te reševal. Med prvimi je bil umorjen iz sovraštva do vere. Voditelj somaševanja dr. p. Vinko Škafar ga je podrobno predstavil v knjigi Jaroslav Kikelj, pričevalec vere in veselja, tokrat pa v daljšem govoru. Na začetku je spomnil, kaj je o njem rekel njegov prijatelj p. Engelbert Bojnec, ki je imel na svoji pisalni mizi fotografijo Kikljevega nagrobnika: »Jaro bo še svetnik!«

Danes 104 let stari pisatelj Zorko Simčič je bil 16. marca 1942 priča umora Jaroslava Kiklja  na Streliški ulici v Ljubljani.

Tako smo tudi čutili navzoči pri maši, ko nam je p. Vinko povedal, kako je Jaro zgledno živel in deloval kot mlad študent medicine, hodil vsak dan k maši, že kot gimnazijec postal voditelj Fantovskega odseka na Studencih v Mariboru, »bil pravi apostol med fanti, zelo dejaven v takratnih organizacijah katoliške mladine. Študentje medicine so njegove fantovske kvalitete kmalu spoznali in ga izvolili za voditelja katoliške študentske medicinske organizacije VIR, ki jo je poživil.«

Romana Bider je srce in duša maš za 30 Slovencev, žrtev druge svetovne vojne, za katere molimo, da bi bili v bližnji prihodnosti blaženi. FOTO: Jožef Pavlič

P. Vinko Škafar je tudi navedel besede danes že 104 let starega pisatelja Zorka Simčiča, ki je bil priča umora Jaroslava (Jara) Kiklja 16. marca 1942 na Streliški ulici v Ljubljani: »Vosovci so že leta 1941 pobijali ljudi, tudi zgolj potencialne nasprotnike. Naj navedem primer. Imel sem prijatelja Jaroslava Kiklja. Tudi on je bil begunec iz Maribora, pa ponosen Slovenec. Vosovci so ga ustrelili na Streliški ulici v Ljubljani kot izdajalca. Tega človeka sem tako dobro poznal, da vam lahko zatrdim, da je bil najbolj čist človek, kar sem jih v življenju srečal, odprt in vesel človek, kristjan. Dan po njegovi likvidaciji je neki sošolec prinesel v razred Kiklja v fašistični uniformi, že na prvi pogled očitno fotomontažo. Ko sem ga na to opozoril, mi je rekel, naj bom tiho, ker se mi sicer utegne kaj pripetiti. Taki zločini so ljudi obrnili proti komunistom, rodili upor.«

Gregor Čušin bere svojo pesem. FOTO: Jožef Pavlič

Besede Prešernovega nagrajenca za književnost, ki vse povedo, jih je pred p. Vinkom že povedala Romana Bider na začetku maše, srce in duša maš za 30 Slovencev, žrtev druge svetovne vojne, za katere molimo, da bi bili v bližnji prihodnosti blaženi. To smo naredili tudi s posebno molitvijo, napisano ob Jarovi »podobici«.

»Ni čudno, da so Jaroslava ob smrti zaradi njegovega krepostnega življenja, veselega značaja, dobrohotnosti in razpoložljivosti za dobro mnogi primerjali s Petrom Jurijem Frassatijem, takratnim italijanskim svetniškim kandidatom, nemučencem, ki je umrl po prvi svetovni vojni, star komaj 24 let, in ga je papež Leon XIV. pred nekaj meseci skupaj s Karlom Acutisom razglasil za svetnika. Ob Jaroslavovi smrti je nekdo zapisal: Jaroslav Kikelj, slovenski Frassati. (Umrl je v sluhu svetosti!),« je v govoru med mašo spomnil p. Škafar.

Pri maši se je zbrala množica vernikov. FOTO: Jožef Pavlič

Kot je pettisočglava množica ob koncu pogreba Jaroslava Kiklja na ljubljanskih Žalah zapela zahvalno pesem Tebe, Boga hvalimo, smo jo tudi mi, zbrani pri maši v Marijini cerkvi nad Tromostovjem.

Ni čudno, da sta arhitekt Jože Plečnik, kandidat za blaženega, in ljubljanski kipar Ivan Zajec, stvaritelj Prešernovega spomenika pod cerkvijo na Tromostovju, na nagrobniku rajnega Jaroslava upodobila kot »jagnje na žrtveniku. Nedolžno jagnje, žrtvovano na oltarju. Tako sta velika slovenska umetnika, arhitekt in kipar, Plečnik in Zajec, na simbolni način izrazila splošno prepričanje, da je bil Jaro nedolžna žrtev revolucije,« je potrdil p. Škafar.

Pri maši se je zbralo tudi nekaj mladih. FOTO: Jožef Pavlič

Kot je pettisočglava množica ob koncu pogreba Jaroslava Kiklja na ljubljanskih Žalah zapela zahvalno pesem Tebe, Boga hvalimo, smo jo tudi mi, zbrani pri maši v Marijini cerkvi nad Tromostovjem. Ljubljanska univerza pa je s študentom Jarom, nedolžno žrtvijo nasilnežev med drugo svetovno vojno, dobila mučenca. Upajmo, da kmalu tudi blaženega in svetnika! Molimo za to. Kot so španski študentje po maši. Tudi oni so začutili, za kako velikega človeka, kristjana gre! Pa ne bi mi …

Mašo so s petjem obogatili Oktet Zven pod vodstvom Vinka Jagra in vokalna skupina Viharnik ob orgelski spremljavi Andreja Zupana. FOTO: Jožef Pavlič

Ob človeku, iz katerega je žarela resnična svetloba. Svetloba samega Jezusa. V primerjavi z mnogimi lučmi in okrasjem t. i. »praznične, vesele Ljubljane«. Lepe na zunaj, pa prazne navznoter. Polnost prihaja od Boga in takšnih ljudi, kot je bil Jaroslav Kikelj. Od Boga poklican, da prinaša Boga mladim, nazadnje zanj da življenje. Vzornik sedanjim mladim Slovencem, kako naj neustrašno izpovedujejo vero v Jezusa in sledijo Mariji, patroni cerkve nad Tromostovjem. Jaroslav Kikelj, prosi za nas, za mladi slovenski rod!

Tej prošnji se je pri maši ob oltarju pridružil tudi duhovnik Matevž Mehle, direktor zavoda Katoliška mladina, na koru pa s krasno zapetimi pesmimi Oktet Zven pod vodstvom Vinka Jagra in vokalna skupina Viharnik ob orgelski spremljavi Andreja Zupana.