Nadškof dr. Ivan Jurkovič med prejemom zahvale za maševanje, levo Izidor Pečovnik, predsednik zveze izseljenskih duhovnikov v Evropi. FOTO: Ivo Žajdela

Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, letos 38. po vrsti, organizirala sta ga Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, se je začelo s pozdravnima nagovoroma predsednika Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi Izidorja Pečovnika (zdaj vodi slovensko župnijo v Münchnu) ter državne sekretarke v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch.

Nagovor državne sekretarke v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch. Foto: Ivo Žajdela

Da bi »enkrat še videli radi Itako rodno«

Jaklitscheva se je zahvalila Rafaelovi družbi, ki že 38 let pri Višarski Mariji pripravlja srečanje Slovencev od blizu in daleč, da se vsako leto zbirajo na Svetih Višarjah rojaki iz vseh treh Slovenij, matične domovine, zamejstva in iz sveta. »Toda do srečanj dobromislečih ljudi, ki so v sebi nosili ljubezen do lastnega naroda in svobodne misli, je prihajalo na Svetih Višarjah že veliko prej,« je spomnila. »Tu, na stičišču treh svetov, so se dolga desetletja srečevali premnogi naši ljudje, ker niso smeli v domovino, in to samo zato, ker so hoteli svobodno in demokratično Slovenijo. Da so prihajali na Svete Višarje, ni bilo naključje – ne le, da je to stoletna slovenska romarska pot, tu, z vrha Svetih Višarij, jim je pogled segal čez meje, da bi, če vzdihnemo z Alojzom Rebulo 'enkrat še videli radi Itako rodno'. Pogled na domači svet je polnil njihova srca z željo, da bi bila Slovenija samostojna država, kjer 'rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak'.«

Na romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Foto: Ivo Žajdela

Država je in mora biti skrbna mati vsem svojim otrokom

Dodala je, da so se njihova hrepenenja uresničila, zato smo letos ponosno praznovali že 35 let naše države Slovenije. »Države, ki je in mora biti skrbna mati vsem svojim otrokom; tistim, ki živijo v domovini, v zamejstvu in daleč, na drugem koncu sveta. Da smo res bratje in sestre enega naroda je čutiti vsako leto na srečanju treh Slovenij. Tega veselja in povezanosti nam ne more vzeti nihče, lahko se mu odpovemo samo sami.«

Romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah. Foto: Ivo Žajdela

Da bi se naš rod zavedal svoje moči in svoje sreče

Jaklitscheva je spomnila na enega od velikanov slovenskega naroda, moža, ki bi si zaslužil pozornost tudi s poimenovanjem ulice v njemu tako ljubi Kanalski dolini, dr. Lamberta Ehrlicha, ki je kot Marijin častilec o Svetih Višarjah zapisal: »K vam je plaval moj duh, ko si je slikal svojo bodočnost, k vam se obrača še sedaj, kolikokrat potrebuje svèta in pomoči,« ter dodal, da dokler bomo radi prihajali na Svete Višarje, lahko »zaupno gledamo v bodočnost in že vidimo v duhu, kako povsod, kjer se razlega slovenska beseda, vstaja naš rod ..., da bi se naš rod zavedal svoje moči in svoje sreče ...«

Predavatelj dr. Zvone Štrubelj. Foto: Ivo Žajdela

Pot od Primoža Trubarja do Srečka Kosovela

Predavatelj dr. Zvone Štrubelj, dolgoletni izseljenski duhovnik v Bruslju, zdaj v Stuttgartu, je predavanje naslovil Pot od Trubarja do Kosovela. Kaj združuje Primoža Trubarja in Srečka Kosovela, se je vprašal. »Trubar rojen na začetku 16. stoletja, Kosovel na začetku 20. stoletja. Prvi Dolenc – Kranjc, drugi sin Krasa, z vipavskimi koreninami po očetu in obsoškimi po materi. Prvi pisatelj in prevajalec Svetega pisma, drugi pesnik. Prvi je živel 78 let, drugi samo 22. Zato se človek upravičeno vpraša: Kako ju lahko damo skupaj, primerjamo?«

Med predavanjem dr. Zvoneta Štrublja. Foto: Ivo Žajdela

Potovanje skozi razvoj slovenske duhovne, jezikovne in kulturne identitete

Pojasnil je, da naslov predavanja Od Trubarja do Kosovela najprej sugerira potovanje skozi razvoj slovenske duhovne, jezikovne in kulturne identitete, od začetka slovenskega knjižnega jezika do njegove moderne pesniške refleksije. Če Primož Trubar predstavlja prvo slovensko tiskano knjigo, oblikovanje knjižnega jezika, vero, izobraževanje in vodilno idejo, da mora biti beseda dostopna vsem, pa Srečko Kosovel pooseblja modernost, pesnika, ki je v svojih verzih združil Kras, Evropo, družbeno kritiko in vizijo prihodnosti. Njegov pesniški opus presega nacionalni okvir in se sprašuje o usodi človeka v sodobnem svetu.

Med predavanjem dr. Zvoneta Štrublja. Foto: Ivo Žajdela

Genija, ki sta spremenila kulturni model družbe, v kateri sta živela

»Ja, po teh nakazanih tirih bi lahko šli naprej,« je dejal predavatelj, velik poznavalec Primoža Trubarja, saj je leta 2009 o njem izdal temeljito knjigo Pogum besede. Primož Trubar. 500 let 1508–2008 (320 strani). »Če bi bil literarni zgodovinar, bi bil to razmislek o razvoju slovenskega jezika, razvoju slovenske misli od reformacije do moderne, razmislek o vprašanju, kako se je skozi štiri stoletja spreminjalo razumevanje človeka, družbe, naroda in Evrope.

Vendar bom ubral drugo pot. Sem teolog, ali bolje teološki antropolog. Pa preprost župnik. Trubarja in Kosovela bom predstavil kot dve sorodni duši, ki nam razodevata kako čudovita je pot do človeka. Tudi kot dva nemirna duhova, – kraj, kjer smo, mi narekuje tole prispodobo – kot dva nemirna duhova, ki hodita po neprehojenih stezah med grebeni vrhov. Še krajše rečeno: Predstavil ju bom kot dva genija, ki sta neomajna v neodvisnosti mišljenja, ki imata pogum iti proti svojemu času, ki razvijata spodobnost globokega vpogleda v človeško naravo, ki sta kulturno revolucionarna. Dva genija, ki sta spremenila kulturni model družbe, v kateri sta živela. Neprijetna, prvi preganjan in je ustvarjal v izgnanstvu, drugi je bil nerazumljen in dolgo pozabljen.«

Svete Višarje Foto: Ivo Žajdela

Trubar in Kosovel sta bila dolgo nerazvozlana

Dejal je, da sta Trubar in Kosovel, dva genija, ki sta bila dolgo, morda kar predolgo neberljiva, nerazvozlana. Slikar Tomaž Perko je ob petsto letnici Trubarjevega rojstva leta 2008 naslikal portret Trubarja. Prekriva ga prah stoletij, od vrha slike, iz desne proti levi, je vidna sled roke, ki briše prah od desnega kota zgoraj do levega roba spodaj. Genialna upodobitev razvozlavanja Trubarjevega odločilnega prispevka pri gradnji slovenske kulturne in duhovne samobitnosti.

Med mašo. Foto: Ivo Žajdela

Kosovelov domoljubni slogan: Moje življenje je slovensko

»Moje življenje je slovensko. To ni samo Kosovelov domoljubni slogan, ampak življenjska odločitev,« je spomnil predavatelj dr. Zvone Štrubelj. »Slovenskost ni jemal kot vprašanje krvi, gospodarstva in politike, ampak vprašanje jezika, kulture in predvsem odgovornosti do svojega naroda. Njegova ljubezen do Slovenije je povezana z izkušnjo ranjene Primorske, ki je po prvi svetovni vojni krvavela pod diktaturo fašizma.

Pevci med mašo, člani pevske skupine Sanje iz Suhe (Neuhaus) v Podjuni na Koroškem, ki jo vodi dr. Engelbert Logar (desno). Foto: Ivo Žajdela

Čedalje bolj se približujem Kosovelovi kritiki Evrope: Evropa umira!

»V mojem trinajstletnem bivanju v Bruslju, kjer sem vodil Slovenski pastoralni center in oskrboval vernike v Beneluksu in Parizu, se čedalje bolj približujem Kosovelovi kritiki Evrope: Evropa umira!,« je opozoril Štrubelj. »S.O.S. Evropa krvavi in umira! Jo je še mogoče rešiti? Vsak naj si odgovori sam. Pokojni prijatelj Jože Ramovš je v oddaji na Radiu Ognjišče pred kratkim izjavil: 'Če škriplje v družinah, škriplje v kulturi. V celotni evropski kulturi trenutno škriplje, ker Evropa dela z družino, s spolom in z življenjem, kot svinja z mehom.'«

Besedilo v wordu: Svete Višarje, romanje treh Slovenij, Zvone Štrubelj – predavanje, 2. 8. 2026Zvone Štrubelj, O Primožu Trubarju kot izraziti in močni osebnosti, Stati inu obstati, 2009

Zvone Štrubelj, Primož Trubar in Evropa, Tretji dan, 9–10, 2017Zvone Štrubelj, Iz Stuttgarta v Bruselj, Rodna gruda, 21. 11. 2022

Slovesno mašo je daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič. Foto: Ivo Žajdela

Mašo je daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič

Po predavanju je sledila maša, ki jo je daroval nadškof in papeški nuncij v Kanadi, ki je že 25 let del vatikanske diplomacije, dr. Ivan Jurkovič. V nagovoru je dejal, da se moramo Slovenci kot majhen narod prilagajati hitrim spremembam v svetu, pri tem pa javno izražati svojo nacionalnost in katoliško vero. Čeprav so nas številni in močnejši sosedje v zgodovini poniževali in smo zaradi njih veliko pretrpeli, moramo z njimi sodelovati. Na koncu je spomnil, da je višarsko svetišče majhno, srce njegove zavetnice Marije pa je veliko in je v njem prostor za vse.

Po maši je bil na ploščadi za cerkvijo kulturni program, ki so ga sooblikovali mons. Janko Krištof s poezijo Srečka Kosovela in člani koroške vokalno-instrumentalne skupine Sanje s Suhe pri Žvabeku ter Kvartet klarinetistov Godbe ljubljanskih veteranov, v katerem igrajo Slavko Goričar, Milan Pavliha, Janez Mramor in Matevž Mercin. Romanja so se tudi letos udeležili udeleženci Višarskih dnevov mladih, ki so od četrtka naprej spoznavali življenje Slovencev v Trstu, Devinu in Benečiji.

Danijel Devetak, Narodna samobitnost z evropskim obzorjem, Svete Višarje, Novi glas, 6. 8. 2026

Slovesno mašo je skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič. Foto: Ivo Žajdela

1/17