Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sveti Anton Veliki

Objava: 14. 07. 2016 / 08:05
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:45
Ustavi predvajanje Nalaganje

Sveti Anton Veliki

Zavetnik: vitezov, domačih živali, svinj, mesarjev, svinjskih pastirjev, tkalcev, slaščičarjev, grobarjev, pletarjev, gasilcev, pekov; priprošnjik proti različnim boleznim, kugi, ognju, boleznim govedi.

Sveti Anton Veliki, puščavnik

Evangeljske besede »Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim« so bile odločilne tudi za svetega Antona, ki je na tak način zapustil posvetno bogastvo in slavo ter brez pridržka odgovoril na božji klic. Njegov anahoretski, tj. samotarski način življenja pa je postal zgled mnogim, ki niso bili vezani na zapisana pravila, pač pa so se svobodno združevali v skupine in ohranili puščavniški način Bogu posvečenega življenja.


Ime: Izhaja iz latinskega imena Antonius, to je rimsko rodovno ime znane rimske rodbine.

Vzdevki: Poleg »veliki«, »puščavnik«, so ga imenovali še: »božji ljubljenec«, »božji mož«, »božji apostol«.

Rodil se je okoli leta 250 v Egiptu,

umrl pa okoli leta 356 (17. januarja?) v kraju Tabenisi, prav tako v Egiptu.

Družina: Doma je bil v srednjem Egiptu, v današnjem Kemanu pri Herakleji. Njegovi starši so bi kristjani in zelo premožni, imel je še mlajšo sestro.

Sodobniki: cesar Konstantin, Didim Slepi, sv. Hilarion, sv. Atanazij, sv. Makarij Veliki in sv. Pavel iz Teb.

Puščava: Sprva je Anton živel v samoti v bližini domačega kraja, kasneje pa se je za dvajset let umaknil v popolno samoto in molk na desni breg Nila. Tu so ga kmalu našli posnemovalci, ki so želeli živeti kot on. Anton jih je sprejemal, z njimi molil in postal njihov duhovni voditelj. Rad pa je pomagal tudi vsem drugim, zlasti preprostim in preizkušanim ljudem, velikokrat tudi na čudežen način.

Skušnjave: Na začetku svoje duhovne poti se je moral Anton boriti s hudimi skušnjavami, s katerimi ga je hudič skušal odvrniti od askeze: pohlep, častiželjnost, požrešnost, osamljenost, nečistost. Z njim se je tudi fizično boril in ga pretepal, a ga ni mogel premagati.

Kreposti: Popolnoma je zaupal božji besedi, se do skrajnosti pokoril in postil svoje telo: spal je zelo malo, večkrat je vso noč prečul v molitvi, enkrat na dan jedel samo kruh s soljo, ležal na golih tleh.

Zavetnik: vitezov, domačih živali, svinj, mesarjev, svinjskih pastirjev, tkalcev, slaščičarjev, grobarjev, pletarjev, gasilcev, pekov; priprošnjik proti različnim boleznim, kugi, ognju, boleznim govedi.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot starčka s palico in knjigo; včasih nosi palico v obliki črke T, t. i. Antonov križ, na njej pa ima navezan zvonček. Pogosto je upodobljen s svinjo ali tudi demoni.

Grob: Leta 561 so odkrili njegov grob in tako so njegove relikvije prišle v Aleksandrijo, Carigrad, Rim in v več krajev na Francoskem (Arles).

Življenjepis: Prvi je Antonovo življenje popisal njegov učenec sv. Atanazij.

Goduje: 17. januarja.

Pri nas: Zelo razširjena je navada, da kmetje na god svetega Antona prinesejo v dar in k blagoslovu prašičje krače, pleča in klobase, ki jih nato »licitirajo«. Posvečenih mu je 11 župnijskih in 20 podružničnih cerkva ter ogromno oltarjev in znamenj.

Pregovor: Če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja.

Misel: »Kadar se zadržujete v molku, si ne domišljajte, da ste opravili veliko krepostno delo, rajši si priznajte, da niste vredni, da bi govorili.«
Nazaj na vrh