Bog ga je po molitvah matere Monike, pridigah milanskega škofa sv. Ambrozija in po svoji Besedi v Svetem pismu vztrajno klical, naj zapusti zgrešeno pot in se popolnoma posveti Njemu. 

Avguštin se tega izkustva spominja v svojih Izpovedih, kjer med drugim zapiše: »Pozno sem te vzljubil, Lepota, večno davna, večno nova, pozno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj, in tam sem te iskal, nelep sem se gnal za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril. Z menoj si bil, jaz ne s teboj. Daleč od tebe so me držale stvari, ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale. Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Sladko si mi vzdehtel in vsrkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.«

Sveti Avguštin iz Hipona, imenovan tako po svojem škofovskem sedežu v severni Afriki, velja za enega največjih cerkvenih očetov. Ni pa le avtor številnih duhovnih, filozofskih in teoloških spisov, ki imajo tudi visoko literarno vrednost, ampak je o svoji veri in predanosti Bogu z vso vnemo pričeval predvsem s svojim življenjem. 

Svojo globoko vero je izražal tudi v molitvah, ena od njih je naslednja hvalnica Bogu.

Velik si, Gospod, in hvale vreden. Velika je Tvoja moč in Tvoji modrosti ni mere. In Tebe hoče hvaliti človek, ki je drobec Tvojega stvarstva, človek, ki nosi s seboj svojo umrljivost, ki nosi pričevanje svojega greha in pričevanje, da se ti, Bog, prevzetnim ustavljaš. In vendar – Tebe hvaliti hoče človek, ki je le drobec Tvojega stvarstva. Ti nas spodbujaš, da nam je radost Tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi. Amen.

Naziv »doktor milosti« se je Avguština prijel zato, ker se je v njegovem življenju na poseben način pokazala moč Božje milosti, ki ga je iz zmot privedla do spoznanja resnice in se je zmogel od grešnosti obrniti h krepostnemu življenju. Cerkev mu je dodelila tudi čast cerkvenega učitelja.

Sv. Avguštin je zavetnik teologov, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu za dober vid. Njegov god obhajamo 28. avgusta, dan po godu njegove matere sv. Monike.

Sveti Avguštin na Slovenskem

Sv. Avguštinu so pri nas posvečene tri cerkve: župnijska cerkev v Strugah ter podružnični cerkvi v Orehovlju (župnija Miren) in pri Veliki Varnici (župnija Sv. Andraž v Halozah – Zgornji Leskovec), pri cerkvi Svetega Duha na Ostrem Vrhu pa je manjša cerkvica oziroma kapela sv. Avguština, zgrajena konec 17. stoletja.

Med temi je še posebej zanimiva cerkev sv. Avguština pri Veliki Varnici v Halozah. Zgrajena je namreč na hribu, ki se prav tako ponaša s svetnikovim imenom: Sveti Avguštin. Tam je poleg njegove še ena cerkev, posvečena sv. Magdaleni, tik ob meji s Hrvaško. Obe sta bili zgrajeni konec 18. stoletja. Cerkev sv. Avguština je priljubljena romarska pot, ki jo na zadnjo avgustovsko nedeljo, tam imenovano kar »avguštinska nedelja«, obiščejo romarji z obeh strani meje. Hrib Sveti Avguštin se ponaša tudi s čudovitim razgledom. 

Ime Avguštin nosi 423 Slovencev, že nekaj desetletij pa je manj priljubljeno; ženska različica imena Avguština je še bolj redka, to ime ima le 100 Slovenk.