Zavetnik puščavniškega načina življenja, ki je bil rojen v Palestini, je poimenovan po svojem najbolj znanem spisu Klimak – Lestev, v katerem po zgledu očaka Jakoba opisuje lestev, po kateri hodijo angeli med zemljo in nebom kot podobo človekovega duhovnega življenja. Zgodaj je prejel dobro izobrazbo in postal puščavnik, da bi dosegel popolno duhovno umirjenost in zbranost v Bogu. Poudarjal je pomen samopreseganja, s katerim življenje postaja veliko. »Tvoja molitev naj bo čim bolj preprosta in naj se tiče ene same stvari, zato si ne prizadevaj, da bi veliko govoril. Če iščeš besede, se bo tvoj duh samo raztresel, če pa v molitvi malo govoriš ali pa samo z dna srca k Bogu vzdihuješ, ostane duh zbran« – da bi mogli iti od sebe k podarjajoči se ljubezni do drugega, ki ne pričakuje povračila.

Manj govoriti in bolj biti – za Boga in bližnjega.