Sv. Juan, indijanskega rodu, je živel preprosto življenje v eni izmed mehiških vasi. Pri petdesetih je z ženo 9. decembra prejel zakrament svetega krsta. Na poti v cerkev je na vrhu griča Tepeyac zaslišal lepo melodijo, nato pa glas, ki ga je poklical po imenu. Pred njim se je pojavila gospa v obleki, sijoči kot sonce. Razodela se mu je kot Devica Marija in mu naročila, naj ob vznožju vzpetine zgradijo svetišče. Škof, kateremu je predal naročilo, mu ni verjel, a Marija je vztrajala in se mu znova prikazala. Kot znamenje je poslala cvetlice, ki so se pred škofom spremenile v podobo guadalupske Matere Božje. Zgradili so svetišče, za katero je Juan skrbel do konca življenja.

Molitev je prepletal z najbolj ponižnimi deli, sebe pa primerjal z drobno vrvico, listkom in malo lestvijo. Preprosto. Ponižno. Z malimi koraki. Po Mariji k Jezusu – advent.