Zavetnik: Častijo ga kot zavetnika organistov in glasbenikov.

Leona IX. po pravici štejejo za najpomembnejšega nemškega papeža srednjega veka, saj je s svojimi reformami temeljito prenovil dotlej preveč posvetnega duha v Cerkvi. Uvedel je pomembne spremembe na papeškem dvoru, v službe in na položaje imenoval sposobne in odgovorne može ter začel postopek, ki velja še danes, da papeža volijo samo kardinali. Ljudje so ga že pred smrtjo imeli za svetnika in mu pripisovali mnogo čudežev, tako da ga lahko štejemo med najbolj priljubljene osebnosti v cerkveni zgodovini.

Sveti Leon IX., papež

Ime: Njegovo krstno ime je Bruno, ki izhaja iz staronemškega imena Brun, nastalega iz besede brun »rjav, bleščeč«.

Rodil se je 21. junija 1002 v Egisheimu v Alzaciji v Franciji,

umrl pa 19. aprila 1054 v Rimu v Italiji.

Družina: Rodil se je v plemiški družini, njegov oče Hugo grof von Egisheim je bil stric nemškega cesarja Konrada II. Materi je bilo ime Heilwig.

Sodobniki: cesarja Konrad II. in Henrik III., kardinal Humberto de Silva, Friderik iz Lotaringije (papež Štefan IX.), Peter Damiani, carigrajski patriarh Kerularij.

Službe: Po vzgoji in študiju v Toulu, kjer si je pridobil temeljito izobrazbo v bogoslovju, cerkvenem pravu in glasbi, je postal kanonik, bil kasneje posvečen v diakona, nato pa bil nekaj časa kaplan na dvoru Konrada II. in opravljal tudi državniške posle. S štiriindvajsetimi leti je postal škof v majhni in revni škofiji v Toulu ter tam ostal 22 let.

Pontifikat: Papeževal je od 12. februarja 1049 pa do smrti leta 1054.

Prednik: Damaz II (1048).

Naslednik: Viktor II. (1055–1057).

Kreposti: Bil je osebno zelo skromen, ponižen (v Rim je prišel bos in se tako predstavil državnemu zboru) in pobožen, ljubeznivega značaja, velik dobrotnik revežev in bolnikov.

Reforme: Že kot škof je bil vnet zagovornik obnove vere, redovništva in klera po smernicah clunyjske reforme. Kasneje je kot papež odločno nastopal proti simoniji (kupovanju cerkvenih položajev), laični investituri in obnavljal je duhovniški celibat. V ta namen je skliceval številne reformne sinode ter se odpravljal na dolga vizitacijska potovanja.

Ujetništvo: V sporih z Normani, ki so se polastili cerkvene posesti, se je, čeprav stežka, podal z njimi v boj, a je bil poražen in Normani so ga imeli zaprtega devet mesecev. V tem času je hudo zbolel in umrl kmalu po izpustitvi.

Zavetnik: Častijo ga kot zavetnika organistov in glasbenikov.

Upodobitve: Upodabljajo ga z modelom cerkve, včasih skupaj z gobavci. Pogosto ga vidimo z nimbom, mašnim plaščem in knjigo. Slikajo ga tudi kot starega papeža z brado.

Beatifikacija: Papež Gregor VII. ga je leta 1082 razglasil za svetnika.

Grob: Ko je začutil, da se bliža njegova zadnja ura, se je dal prenesti v baziliko k Petrovemu grobu, da bi tam preživel zadnje trenutke. V sedanji cerkvi ima grob pri oltarju mučencev Marcijala in Valerija.

Goduje: 19. aprila.