Papež Benedikt XVI. je sinoči prispel na Kubo in tako pričel drugi ter obenem zaključni del svojega apostolskega potovanja po Latinski Ameriki. Papeža je na mednarodnem letališču v Santiagu de Cuba sprejel kubanski predsednik Raul Castro. Kot poročajo na vatikanskih spletnih straneh (http://www.news.va/en), se je sveti oče v pozdravnem govoru državnim in cerkvenim oblastem, kardinalom, škofom, državnim uradnikom ter vsem zbranim zahvalil za prisrčno dobrodošlico in pozdravil diplomatski zbor.

Spomnil je na obisk svojega predhodnika, blaženega Janeza Pavla II., in dejal, da je nekdanji papež zapustil neizbrisen pečat v duši vseh Kubancev. Za mnoge, tako verne kot neverne, predstavljata njegov zgled in njegov nauk zvezdo vodnico, ki jih usmerja v osebnem življenju, pa tudi pri javnem delovanju v služenju za skupno blaginjo naroda.

Kot poroča Radio Vatikan, je sveti oče izrazil veselje, da se more pridružiti praznovanju štiristote obletnice najdbe Marijinega kipa, imenovanega Devica ljubezni iz El Cobre, obenem pa željo, da bi tudi sam pokleknil k nogam Božje Matere in se ji zahvalil za njena posredovanja v korist vseh njenih kubanskih otrok ter jo zaprosil, naj vodi ta ljubljeni narod po poteh pravičnosti, miru, svobode in sprave. Kot je pojasnil v svojem nagovoru, je Benedikt XVI. na Kubo prispel kot romar ljubezni, da potrdi svoje brate v veri in jih opogumi v upanju, ki se rodi iz navzočnosti Božje ljubezni v naših življenjih. Pojasnil je še, kako mnogi na svetu v tem trenutku živijo v težkih gospodarskih razmerah, nastalih zaradi globoke duhovne in moralne krize, ki je človeka pustila brez vrednot in s tem nezaščitenega pred pohlepom in sebičnostjo nekaterih mogočnežev, ki jim ni mar za resnično dobro posameznikov in njihovih družin. Ne bo pa več mogoče dolgo nadaljevati te kulturne in moralne smeri, ki je mnoge pahnila v izjemno boleč položaj. Resnični napredek namreč zahteva, da v središče človeške osebe postavimo etično ravnanje, ki izhaja iz njegove pristne duhovne in verske razsežnosti.

Papež je izrazil svoje prepričanje, da Kuba v tem pomembnem trenutku zgodovine že gleda na jutri in si zato prizadeva prenoviti ter razširiti svoja obzorja, kar pomeni sodelovati z neizmernim bogastvom duhovnih in moralnih vrednot. To bogastvo je oblikovalo najpristnejšo istovetnost, ki jo je moč najti v delih in življenju očetov domovine, kot so denimo blaženi José Olallo y Valdés, Božji služabnik Félix Varela ter znameniti José Martí. Tudi Cerkev je s svojim velikodušnim in neutrudnim pastoralnim poslanstvom uspela širiti te vrednote in se sedaj ponovno obvezuje, da bo še naprej brez premora delala za dobro vseh Kubancev.

Ob zaključku svojega nagovora je sveti oče prosil blagoslova za celotno kubansko ljudstvo, po pozdravni slovesnosti pa se je s spremstvom odpravil v deset kilometrov oddaljeno nadškofijo Santiago de Cuba. Na poti ga je navdušeno pozdravljalo na desetisoče Kubancev.