Papež Frančišek je danes pred odhodom na azijsko celino v Vatikanu sprejel in nagovoril veleposlanike, akreditirane pri Svetem sedežu. Kot poroča Radio Ognjišče, je papeže v več kot polurnem nagovoru spregovoril o kulturi odmetavanja in obsodil terorizem v imenu Boga, kjer je pozornost namenil Bližnjemu Vzhodu in sporom v afriških državah. Spomnil je tudi na spor v Ukrajini ter spregovoril o beguncih, migrantih, sodobnih sužnjih, posilstvih v vojnah, eboli, mladih, ostarelih, delu in družini. Na koncu je naštel še nekaj sadov miru, ki jim je bil priča v lanskem letu.

Papež Frančišek je številne spore po svetu označil za pravo svetovno vojno, ki se dogaja po koščkih. Takoj za sporom v Ukrajini je pozornost namenil Bližnjemu Vzhodu. Za Izrael in Palestino je podprl rešitev dveh držav, v zvezi s Sirijo in Irakom pa je pozval k skupnemu odgovoru, ki bo v okviru mednarodnega prava ustavil širjenje nasilja. »Pozivam mednarodno skupnost in posamezne vpletene države, naj sprejmejo konkretne pobude za mir in za obrambo tistih, ki trpijo posledice vojne in preganjanj ter so prisiljeni zapustiti svoje domove in domovino.«

Bližnji Vzhod brez kristjanov bi bil po papeževih besedah iznakažen in pohabljen. Verske in druge voditelje je povabil k obsodbi terorizma v imenu Boga. »Upam, da bodo verski in politični voditelji ter intelektualci, predvsem pa muslimani, obsodili kakršnokoli skrajno razlago religije, ki opravičuje takšna dejanja nasilja.«

A podobne oblike brutalnosti ne manjkajo niti v drugih predelih sveta. Med afriškimi državami je omenil Nigerijo, Libijo, Srednjeafriško republiko, Južni Sudan, Afriški rog in Demokratično republiko Kongo, kje na tisoče ljudi beži pred nasiljem.

Tako kot v terorizmu in vojnah ter drugem nasilju prepoznavamo kulturo odmetavanja človeške osebe, pa se nekaj podobnega dogaja tudi z bolniki. Gobavi bolniki našega časa so žrtve ebole. »Danes bi rad javno pohvalil in se zahvalil zdravstvenim delavcem, ki skupaj s cerkvenimi predstavniki in prostovoljci nudijo vsakršno pomoč bolnikom in njihovim bližnjim, predvsem otrokom, ki so ostali sirote.«

Papež je nato pozornost namenil beguncem in migrantom. Spomnil je na Sredozemsko morje in obe Ameriki, kjer posebno skrb in zaščito potrebujejo otroci. Pozval je k primerni zakonodaji ter poudaril, da je potrebno odpraviti vzroke, da ljudje zapuščajo svojo domovino. Frančišek je spregovoril tudi o skritih izgnancih, ki živijo v naših hišah: starejših, bolnikih in mladih, ki ostajajo brez dela. Družina pa je danes po njegovih besedah predmet odmetavanja zaradi individualistične kulture, ki spodbuja upadanje rojstev in zakonodajo, ki privilegira druge oblike sobivanja.

Da pa papež ne bi ostal zgolj pesimističen, je naštel tudi nekaj sadov miru, med drugim je omenil odločitev ZDA in Kube, da znova vzpostavita diplomatske odnose, in načrt ZDA, da zapre zapor Guantanamo na Kubi. Spodbudil je tudi k miru v Kolumbiji in Venezueli ter k napredku pogajanj med Iranom in šesterico držav o spornem jedrskem programu.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Foto: splet