Papež Frančišek je v soboto poromal na grob italijanskega ljudskega svetnika patra Pija (1887-1968), ki je umrl pred 50 leti. Najprej je obiskal svetnikov rojstni kraj Pietrelcina pri Beneventu, nato pa je odpotoval proti 130 km oddaljenem romarskem središču San Giovanni Rotondo, kjer je deloval in umrl kapucinski pater.



V Pietrelcini je Frančišek obiskal kraj, kjer je pater Pij kmalu po prejemu duhovniškega posvečenja leta 1910 dobil prve stigme. Papeža je pričakala nepregledna množica romarjev, kljub temu pa je svetemu očetu uspelo nekaj minut v samoti in tišini moliti na kraju, kjer je nekdaj molil sv. pater Pij.

»Pater Pij je ljubil sveto Cerkev in vse njene grešne otroke«

V nagovoru vernikom je papež dejal, kako vedno več mladih odhaja z območja južne Italije, ker na domačih tleh nimajo nobenih možnosti za zaposlitev. »Prosite Marijo, naj vam nakloni milost, da bodo mladi tu našli delo, pri vas, blizu svojih družin,« je svetoval Frančišek. Tudi za Pietrelcino pristojni nadškof Felice Accrocca iz Beneventa je izrazil nezadovoljstvo zaradi pomankljive infrastrukture, ki mlade sili v »delovno migracijo«.

Frančišek je zatem ostarele označil za zaklad modrosti in prebivalce rojstnega kraja patra Pija pozval k slogi. Kraj, v katerem so ljudje sprti, je pojasnil, ne more rasti.

Papež je spregovoril tudi o pomenu mistika patra Pija: »Ljubil je Cerkev z vsemi njenimi težavami in ovirami ter z vsemi našimi grehi. Mi se jih sramujemo, toda Sveti Duh nas nas je vse poklical v to Cerkev, ki je vendarle sveta. In pater Pij je ljubil to sveto Cerkev ter vse njene grešne otroke. Takšen je bil sveti pater Pij.«

Pater Pij je slovel tudi po svojem »boju proti hudiču«. Papež se je pošalil, da bo škofu naročil, naj pripravi kateheze o hudiču, če ljudje niso povsem prepričani v njegov obstoj. Tudi pater Pij je pogosto pripomnil kaj pikrega. V življenju pa nam je v pomoč, če znamo zlo premagovati s krščanskim veseljem.



Obisk pri malih rakavih bolnikih

V San Giovanni Rotondu je papež obiskal kliniko »Casa Sollievo della Sofferenza« (Hiša lajšanja trpljenja), ki jo je ustanovil pater Pij, in mladim rakavim bolnikom vlil upanja in tolažbe za prihodnost. Zatem so ga sprejeli bratje kapucini v cerkvi Santa Maria delle Grazie, kjer je sveti oče počastil križ, pred katerim je pater Pij septembra 1918 prejel trajne stigme.

Frančišek se je nato ustavil pred stekleno krsto z mumificiranimi posmrtnimi ostanki svetega patra. Krsto so zaradi lažje dostopnosti prenesli v Marijino cerkev, v nedeljo pa so jo znova vrnili v grobnico v sosednjem sodobnem romarskem svetišču.

Bogoslužje pred sodobnim romarskim svetiščem sv. Pija iz Pietrelcine

Slovesni zaključek papeževega kratkega obiska na jugu Italije je bilo bogoslužje na prostem, ki se ga je udeležilo več tisoč vernikov. Ti so se zbrali na trgu pred sodobno romarsko cerkvijo sv. Pija iz Pietrelcine, ki jo je uredil znameniti arhitekt Renzo Piano, posvečena pa je bila leta 2004. V mašnem nagovoru je zbrane romarje spodbudil, naj zgled priljubljenega svetnika udejanijo tudi v svojem življenju. Pozval je k vnovičnemu odkritju molitve, saj po njegovih besedah Boga ne moremo poznati, če mu ne posvečamo dovolj časa. Molitev pomeni v »prostem in zaupnem dialogu« pred Boga položiti vse svoje življenje.

Frančišek je znova spregovoril o kulturi odmetavanja, ki se v sodobnem času žal udejanja tudi pri ljudeh – nerojenih otrocih, ostarelih in invalidih.

Sveti oče se je v Vatikan vrnil v zgodnjih popoldanskih urah.

Vir: Kathpress
Foto: RV / AP / Wikimedia Commons