Papež Frančišek je včeraj popoldne iz Palestine poletel proti Izraelu, kjer sta ga na tamkajšnjem letališču pričakala izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu. Sveti oče je v nagovoru dejal, da prihaja kot romar petdeset let po zgodovinskem potovanju papeža Pavla VI., odtlej pa so se med Svetim sedežem in državo Izrael spremenile mnoge stvari. Papež je navedel diplomatske odnose, ki obstajajo že dvajset let in so prispevali k rasti dobrih odnosov, o čemer pričujeta dva že podpisana in ratificirana sporazuma, ter tretji, ki je v pripravi.

Frančišek je v Izrael po sledeh svojih predhodnikov prispel kot romar v Sveto deželo, kjer se je razvijala večtisočletna zgodovina in kjer je prišlo do glavnih dogodkov, povezanih z rojstvom in razvojem treh velikih monoteističnih verstev: judovstva, krščanstva in islama, zaradi česar je Sveta dežela duhovna referenčna točka za mnoge dele človeštva. Sveti oče je ob tem izrazil željo, da bi bila ta blagoslovljena dežela kraj, kjer ne bi bilo prostora za versko nestrpnost in nasilje. Po njegovih besedah se je potrebno pogumno in neutrudno podati na pot dialoga, sprave in miru, saj druge poti ni. Papež je ponovil poziv, ki ga je na istem kraju izrekel že Benedikt XVI.: »Naj bo vsesplošno priznano, da ima država Izrael pravico do obstoja ter uživanja miru in varnosti znotraj mednarodno priznanih meja. Naj bo enako priznano, da ima palestinski narod pravico do suverene države, dostojnega življenja in svobodnega gibanja. Naj 'rešitev dveh držav' postane stvarnost in naj ne ostanejo le sanje.«

Papež Frančišek je nato spomnil, da bo obiskal tudi spominski muzej holokavsta Jad Vashem, holokavst pa je označil kot tragedijo, ki ostaja znamenje, kam lahko prispe hudobija človeka, ko jo spodbujajo napačne ideologije, ob tem pa pozabi na temeljno dostojanstvo človeške osebe, ki zasluži popolno spoštovanje ne glede na narod, ki mu pripada, in vero, ki jo izpoveduje. Papež je izrekel iskreno prošnjo Bogu, »naj se nikoli več ne zgodi takšen zločin, katerega žrtve so bile tudi številni kristjani in drugi«. Spodbudil je k pospeševanju vzgoje, kjer ni prostora za antisemitizem in sovraštvo, diskriminacijo ali nestrpnost do oseb in narodov, ob tem pa obsodil tragični sobotni dogodek, ki je terjal smrtne žrtve v judovskem muzeju v Bruslju.

Ob koncu je papež ponovil vabilo, izrečeno že v Betlehemu, da izraelskega predsednika Peresa in palestinskega predsednika Abbasa vabi k skupni molitvi za mir, pri čemer je kot kraj molitvenega srečanja ponudil svoj dom v Vatikanu.





Sinoči pa se je v Jeruzalemu odvijal osrednji dogodek papaževega apostolskega potovanja v Sveto deželo, srečanje z carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem I., kar je bil tudi glavni povod Frančiškovega obiska, s katerim je želel obeležiti 50. obletnico srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagoro.
Papež se je na sedežu apostolske delegacije v Jeruzalemu najprej zasebno sestal s patriarhom Bartolomejem I., s katerim sta podpisala skupno izjavo, po srečanju pa sta se napotila proti 4 km oddaljenemu kraju Jezusovega groba. Kot pred 50. leti papež Pavel VI. in ekumenski patriarh Atenagora sta se tudi tokrat bratsko objela papež Frančišek in patriarh Bartolomej, naslednika apostolov Petra in Andreja. Sledila je skupna molitev na Božjem grobu, nato pa se je v baziliki začelo ekumensko bogoslužje.





Kot je v nagovoru pojasnil patriarh Bartolomej, sta si s Frančiškom izmenjala objem ljubezni, da bi nadaljevali pot proti polnemu občestvu v ljubezni in resnici. Prvo in največje sporočilo, ki prihaja od praznega groba, je po njegovih besedah to, da »je bila smrt, naš zadnji sovražnik in vir vsakega strahu in vsake strasti, premagana«, naslednje sporočilo pa je, da zgodovine ne moremo programirati, »zadnja beseda v zgodovini ne pripada človeku, ampak Bogu«.

Papež je v nagovoru med bogoslužjem dejal, da je prazen grob temelj vere, ki nas povezuje, kot izjemno milost pa je občutil, da so na tem kraju združeni v molitvi. Ljudje smo po papeževih besedah »moški in ženske vstajenja, ne smrti«, iz tega kraja se učimo živeti svoje življenje, trpljenje naših Cerkva in vsega sveta v luči velikonočnega jutra. Sveti oče je vernike pozval: »Ne dopustimo si ukrasti temelja našega upanja! Ne prikrajšajmo sveta za veselo oznanilo vstajenja! Ne bodimo gluhi za močan poziv k edinosti, ki odmeva od tega kraja, v besedah njega, ki nas kot Vstali vse imenuje moji bratje.«

Frančišek je potrdil, da je do polnega občestva potrebno prehoditi še strmo pot in ob tem izrazil željo, ki so jo izrekli že njegovi predhodniki - da bi ohranjali dialog z vsemi brati v Kristusu. Ob koncu je spomnil na ves Bližnji Vzhod, tako pogosto zaznamovan z nasiljem in spori, ter povabil, naj v molitvi ne pozabimo na mnoge ljudi, ki na različnih krajih našega planeta trpijo zaradi vojne, revščine, lakote, ter tudi na mnoge kristjane, ki so preganjani zaradi svoje vere v vstalega Gospoda.

»Ko kristjani različnih izpovedi trpijo skupaj, drug ob drugem,« je poudaril papež, »in drug drugemu nudijo pomoč z bratsko ljubeznijo, se uresničuje ekumenizem trpljenja, uresničuje se ekumenizem krvi, ki vsebuje posebno učinkovitost, ne le za področja, kjer se dogaja, ampak v kreposti občestva svetnikov tudi za vso Cerkev.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: splet