Papež Benedikt XVI. je minuli torek zvečer v rimski baziliki svetega Janeza v Lateranu odprl škofijski simpozij, s katerim bo rimska škofija tako kot vsako leto zaključila pastoralno leto. Tema tokratnega škofijskega shoda je ‘Odprli so oči, ga prepoznali in oznanjali. Nedeljska evharistija in pričevanja za ljubezen’. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je papež v nagovoru spregovoril o evharistiji in dobrodelnosti kot pričevanju ljubezni.

Benedikt XVI. je pozval vse katoličane, da bi bolj cenili evharistijo, saj je ta zakrament osrednjega pomena za Cerkev. Njenega globljega smisla in pomena v našem vsakdanjem življenju žal pogosto ne razumemo več v polnosti, zato je po papeževih besedah nujno potrebno okrepiti prizadevanja za poglobljeno razumevanje evharistije kot skrivnosti Jezusovega telesa in krvi.

Evharistija je tista, ki običajno skupino ljudi spreminja v cerkveno skupnost, evharistija ustvarja Cerkev, je dejal papež. Zato, je nadaljeval, je temeljnega pomena, da obhajanje svete maše postane vrh in nosilno ogrodje življenja vsake župnijske skupnosti. Sveti oče je spodbudil k dobri pripravi in obhajanju evharistije, da bi se sodelujoči zares lahko srečali z Gospodom, saj smo po njegovih besedah hranjeni z njim osvobojeni vezi individualizma in preko povezanosti z njim postajamo ena sama stvar, eno mistično telo. Na ta način, je nadaljeval papež, se presežejo poklicne, razredne in narodne razlike, kajti vsi postanemo člani ene same velike družine Božjih otrok. Svet in ljudje ne potrebujejo še več družbenega povezovanja, ampak potrebujejo Cerkev, je poudaril Benedikt XVI.

Jezus je prišel, da bi nam razodel Očetovo ljubezen, kajti človek brez ljubezni ne more živeti. Ljubezen je temeljna izkušnja vsakega človeškega bitja, je to, kar daje smisel vsakdanjemu življenju. Hranjeni z evharistijo tudi mi, po Kristusovem zgledu, živimo zanj, da bi bili pričevalci ljubezni. Ko prejmemo zakrament, vstopimo v krvno občestvo z Jezusom Kristusom. S prejemanjem Kristusovega telesa prejemamo življenje Boga in se učimo na stvarnost gledati z njegovimi očmi, zapuščamo logiko sveta, da bi sledili božjo logiko. Kadar prejmemo Kristusa, se Božja ljubezen razlije v naši notranjosti, radikalno spreminja naše srce in nas usposablja za dejanja, ki lahko spreminjajo življenja tistih, ki so ob nas. Pričevanje o ljubezni je zmožno povzročiti pravo in trajno družbeno spremembo, in kadar se nanjo gleda v duhu resnice, je gonilna sila za resničen razvoj vsake osebe in celotnega človeštva, je poudaril sveti oče.

Izpostavil je tudi, da sveta maša, ki se obhaja v skladu z liturgičnimi normami in s spoštovanjem gest, spodbuja k rasti evharistične vere. Pri evharističnem slavju vstopamo v resničnost, ki nas presega, ki objema nebo in zemljo in zato tudi preteklost, sedanjost in prihodnost. Ta univerzalna odprtost, to srečanje z vsemi Božjimi otroki, to je veličina evharistije: hoditi v srečanje z Bogom, ki je med nami navzoč v telesu in krvi Vstalega Kristusa. Zato liturgični predpisi, ki jih narekuje Cerkev, niso zunanje stvari, ampak konkretno izražajo realnost razodetja Kristusovega telesa in krvi, je dejal papež. Najboljša kateheza o evharistiji je zatorej sama evharistija, ki se obhaja na pravi način. Sveti oče je pri tem duhovnike pozval, naj božje skrivnosti vedno obhajajo z globoko notranjo soudeležbo, da se bodo ljudje lahko posvečevali in prihajali v stik z Bogom, ki je absolutna resnica in večna ljubezen.