Papež Frančišek je v soboto v avdienco sprejel pet astronavtov, poroča spletni portal Vatican News. 26. oktobra lani se je sveti oče s posadko Mednarodne vesoljske postaje (International Space Station/ISS) v živo pogovarjal s pomočjo video povezave, ekipa teh astronavtov – Američani Randy Bresnik, Joe Acaba in Mark Vande Hei, Rus Sergej Rjazanski in Italijan Paolo Nespoli - z družinami pa so papeža zdaj obiskali v Vatikanu.

»Lep dialog je bil – delno kar nadaljevanje pogovora, ki smo ga s svetim očetom imeli iz vesolja,« je po srečanju dejal italijanski astronavt Paolo Nespoli: »Govorili smo o ranljivosti našega planeta, o sanjah, ki se uresničijo. Bilo je tudi nekaj šaljivih trenutkov – papežu smo recimo poklonili modro astronavtsko oblačilo z belim napisom »Jorge M. Bergoglio« in nad njim angelska krila namesto kril, ki so simbol za astronavte.« Na oblačilu sta tudi argentinska zastava in papeški grb, in »sveti oče je zdaj primerno opremljen, če se kdaj odloči za apostolski obisk v vesolju«.

Papeži in vesolje

Papež se je oktobra lani 25 minut pogovarjal z astronavti ISS. Frančišek pa ni prvi papež, ki se je pogovarjal »z vesoljem«; Benedikt XVI. (2005-2013) je 22. maja 2011 med video konferenco spregovoril s tedanjo posadko ISS. Ko je posadka »Apolla 11« leta 1969 pristala na luni, je astronavtom preko radijske zveze čestital tudi papež Pavel VI., ki je dogodek spremljal iz vatikanske zvezdarne v Castelgandolfu.

»Leteti v vesolje in od tam opazovati Zemljo – to je izkušnja, ki človeka spremeni,« je dejal Paolo Nespoli: »V vesolju se nenadoma počutiš kot zemljan – nenadoma se zaveš lepote, pa tudi ranljivosti Zemlje, in resnično spoznaš, da je tam naš dom.«

Iz vesolja je videti »uravnoteženi globus, ki pa se lahko vsak trenutek prevrne«. Predvsem je tudi videti, »da Zemlja ni čisto Zemlja. Če bomo iz nje naredili puščavo, s katero ne bo mogoče gospodariti, bomo izginili, Zemlja pa bo še vedno tu.« Politične meje iz vesolja delujejo praktično, je pojasnil Nespoli: »Tam šele lahko razumemo, da moramo med seboj sodelovati, ker se vsi skupaj gnetemo v enem samem, majhnem loncu.«

Edina meja, ki jo človek resnično zazna, je ozračje, ki Zemljo loči od preostalega vesolja, je povedal Nespoli. »Vesolje je povsem črno, videti je eno samo praznino. Prizadevati si moramo, da bomo to majhno, nežno mejo pravilno negovali.«

»Vesolje ti ne nudi odgovorov«

Ta pogled na Zemljo bi moral doživeti vsak človek, si želi italijanski astronavt: »Zanimalo bi me, o čem bi v orbiti razmišljal papež.« Kdor je enkrat obiskal vesolje »in bil torej nekaj časa Nezemljan, je potem boljši človek in boljši Zemljan«. Kajti »vesolje ti ne nudi odgovorov. Ni tako, da človek potuje tja in mu je potem jasno, ali Bog obstaja ali ne. Vesolje v najboljšem primeru razširi posameznikova prepričanja in njegovo vero.«

Vir: Kathpress / Catholic Herald
Foto: Catholic Herald / Vatican Media