Kakšen je Jezusov učenec? Odgovor dajo ravno blagri, denimo prvi: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo«, s katerim Jezus o učencih pove, da so blaženi in ubogi – še več: da so blaženi zato, ker so ubogi. »Jezusov učenec ne išče veselja v oblasti, denarju ali drugih materialnih dobrinah, temveč v vsakodnevnih darovih od Boga: življenju, stvarstvu, bratih in sestrah,« je opozoril sveti oče.

Ne pozabimo na pomembno značilnost učenca – veselje srca. Imam veselje v srcu? (papež Frančišek)

Učenec se je naučil živeti v zastonjskosti

Tudi dobrine, ki jih ima, deli z drugimi, saj živi v Božji logiki, ki je zastonjskost. Učenec se je naučil živeti v zastonjskosti, poudarja Frančišek, to uboštvo je tudi drža do smisla življenja: »Jezusov učenec ne misli, da ga ima, da vse ve, temveč ve, da se ga mora dnevno učiti. S to držo je Jezusov učenec ponižna in odprta oseba, daleč od predsodkov in togosti.«

Preveč navezani na svoje ideje težko hodijo za Jezusom

Kdor je preveč navezan na lastne ideje, težko zares hodi za Jezusom, morda le po malem v stvareh, s katerimi se »jaz strinjam in On se strinja z menoj«, sicer pa za Jezusom ne hodi in torej ni učenec. »Ob tem postane žalosten, saj se mu računi ne izidejo, realnost se izmika njegovim miselnim vzorcem in ostane nepotešen. Učenec pa se zna spraševati in ponižno iskati Boga, kar mu omogoča, da se spusti v resničnost,« je še izpostavil papež Frančišek.

Posvetni uspeh je podprt s sebičnostjo, ki napihuje

Učenec torej sprejme paradoks blagrov, da je blažen (srečen), kdor je ubog in v pomanjkanju in to sprejme. Človeška logika je drugačna: srečen je, kdor je bogat, kogar drugi odobravajo in mu zavidajo. »To ni miselnost blagrov. Jezus, nasprotno, označi posvetni uspeh za povsem zgrešen, saj je podprt s sebičnostjo, ki napihuje, nazadnje pa pusti praznino v srcu,« je nadaljeval sveti oče.

Blagor je sopomenka za biti Jezusov učenec

»Blagor je sopomenka za biti Jezusov učenec, ki je vesel zaradi veselja, ki prihaja od Jezusa. Ko nas Gospod osvobodi iz sužnosti sebične osredotočenosti nase, vrže s tečajev naše zaprtosti, omehča našo trdoto in nas odpre za resnično srečo, ki je pogosto tam, kjer mi ne mislimo. On torej vodi naše življenje, ne mi s svojimi predsodki in zahtevami. Učenec se torej pusti voditi Jezusu, mu odpre srce, ga posluša in hodi za njim,« je dejal Frančišek.

Jezus označi posvetni uspeh za povsem zgrešen, saj je podprt s sebičnostjo, ki napihuje, nazadnje pa pusti praznino v srcu. (papež Frančišek)

Pustim, da me blagri notranje vržejo s tečajev?

In jaz? Imam razpoložljivost učenca ali se obnašam togo kot tisti, ki se dobro počuti in čuti, da je že na cilju? »Pustim, da me blagri notranje vržejo s tečajev ali ostajam znotraj lastnih idej? In nato z miselnostjo blagrov čutim veselje v hoji za Gospodom? Ne pozabimo na pomembno značilnost učenca – veselje srca. Imam veselje v srcu?« se je ob koncu nagovora še vprašal papež Frančišek.