Petra so starši ob rojstvu posvetili Bogu, saj je bil dolgo pričakovani otrok. »Moj Bog, kako sem zaslužil, da si me sprejel za svojega služabnika? Daj mi milost, da bom le tebe ljubil in le zate živel,« pa so bile njegove besede, ko je res sledil klicu v redovništvo. Uresničile so se v njegovem misijonarskem delu. Zaobljubam je dodal sklep, da želi vse življenje posvetiti delu za sužnje, ki so prihajali iz Afrike. Desetletja jih je v pristaniških mestih sprejemal, zanje beračil, jim vlival upanje in prinašal Kristusa. Krstil jih je več kot 30.000. Ko je tudi sam zbolel za kugo, je sebe daroval kot žrtev za najbolj uboge. Po njegovi smrti so se kmalu začela čudežna ozdravljenja.

Sv. Peter je dejal, da je najprej treba govoriti z rokami (dejanjem), šele nato z ustnicami. Naj navdihne tudi naš misijon tu in sedaj.