Zgodovinski viri poročajo, da je baziliko v čast sv. Valentinu v 4. stoletju dal sezidati papež Julij I. Sveti Valentin je bil Rimljanom tedanjega časa gotovo dobro znan in tudi zgodovinski viri so ohranili zapis, da v Rimu stoji cerkev, ki »se imenuje Valentinova«. Papež Teodor je v 7. stoletju to cerkev obnovil in zapisi omenjajo, da v njej počivajo telesni ostanki mučenca Valentina. 

Skrivnostna življenjska zgodba 

Prva legenda pripoveduje, da je bil sveti Valentin duhovnik in da je za Kristusa prelil kri pod cesarjem Klavdijem II. v 3. stoletju. A za ta čas zanesljivo vemo, da ni bilo ne preganjanj ne mučencev. Zgodba je še bolj zapletena, saj neka druga legenda pripoveduje, da je v 4. stoletju v italijanskem mestu Terni blizu Rima stala še ena bazilika mučenca Valentina. O tem svetniku obstaja podobna legenda, le da je bil ta »drugi« Valentin škof v mestu Terni. 

Ime Valentin danes nosi malo manj kot 1300 prebivalcev Slovenije.

Ker pa so spomin enega in drugega obhajali 14. februarja, obstaja velika verjetnost, da gre za isto svetniško osebo, čeprav o tem nimamo trdnih zgodovinskih dokazov. Možno je tudi, da je bil sv. Valentin najprej duhovnik v Rimu, nato pa ternijski škof. Njegova življenjska zgodba vseeno ostaja zavita v skrivnost. Gotovo pa je, da gre za resničnega mučenca iz časa poznih preganjanj.

Sv. Valentin je danes najbolj znan kot zavetnik zaljubljenih. FOTO: Tatjana Splichal

Zavetnik mladih, popotnikov, čebelarjev, zaljubljencev ...

In prav tako gotovo je, da je bil sv. Valentin nekoč – in je še danes – zelo priljubljen svetnik. Ker njegov god praznujemo ob začetku pomladi (navadno pred začetkom postnega časa), ko se je včasih poročilo največ parov, se mu priporočajo zaljubljenci, zaročenci in tudi mnogi zakonci. Nekoč so govorili celo, da se bo dekle poročilo s tistim fantom, ki ga bo 14. februarja prvega zagledalo.

Sv. Valentin velja za glasnika in posrednika Božje dobrote.

Njegovo ime izhaja iz latinske besede »valens«, kar pomeni močan in zdrav (od tod slovenska različica imena – Zdravko), zato so ga imeli mnogi ljudje za priprošnjika zoper telesne bolezni in kužna obolenja. Več legend Valentina povezuje s čudežnimi ozdravljenji, predvsem z ozdravljenji poganov, ki so nato sprejeli vero v Kristusa. Ena od njih pripoveduje, da je nekoč slepi poganski deklici povrnil vid, zato se je vsa dekličina družina dala krstiti. Tako se sv. Valentinu priporočajo celo kot zavetniku za oči in za pravo spoznanje. Sv. Valentin velja tudi za zavetnika mladih in čebelarjev, za svojega pa so ga vzeli še romarji. 

Svetnik, ki ga opevajo ljudske pesmi in pregovori 

Na slovenskih tleh je sv. Valentin po starodavnem izročilu znan kot duhovnik in mučenec. Spada med priljubljene svetnike, ki jih opevajo mnoge ljudske pesmi in pregovori. Najbolj znan pregovor je gotovo tisti, ki pravi, da ima »sveti Valentin ključ do korenin«. Valentin torej kot prvi »pomladin« (prvi pomladanski svetnik) poskrbi, da se narava začne prebujati. S tem se začnejo tudi prva opravila na vrtovih, njivah, vinogradih ...

Limbarska gora, podružnična cerkev sv. Valentina. FOTO: Ivo Žajdela

Njegovo ime je bilo nekdaj priljubljeno. Ime Valentin danes na slovenskih tleh nosi 1.288 predstavnikov moškega spola, ime Valentina pa 2.800 žensk. Še več je izpeljank iz moške in ženske različice imena (Tine, Tin, Tina, Tinka, Tinkara, Val, Zdravko ...).

Mučencu Valentinu je posvečenih kar nekaj slovenskih cerkva, kjer ga upodabljajo kot duhovnika, navadno z znamenji mučeništva in z bolniki ob nogah. Vsepovsod pa sv. Valentin velja za glasnika in posrednika Božje dobrote, zato se mu le zaupljivo priporočajmo.