Zavetnik: škofij Trident in Bolzano ter Tirol, pa tudi rudarstva in rudnikov

Atributi: mladosten obraz (vedno brez brade), lovorov venec, škofovska obleka, leseni cokli.

Čeprav je bil sveti Vigilij že tretji znani škof v Tridentu, velja za pravega ustanovitelja (in zavetnika) škofije prav on. Šele njemu je namreč uspelo do konca pokristjaniti tudi najbolj oddaljene kraje in organizirati cerkveno življenje na južnem Tirolskem. Častijo ga tako na katoliškem Zahodu kakor tudi na Vzhodu.

Ime: Izhaja iz latinskega Vigilius v pomenu »čuječ, buden«. Sorodno slovansko ime je Stojan.

Rodil se je okoli leta 353 nekje v milanski okolici, lahko tudi v Tridentu, Italija,
umrl pa 26. junija 405 ob jezeru Garda v dolini Val Rendena, prav tako v Italiji.

Družina: Po rodu je bil Rimljan, iz patricijske družine. Njegovi materi je bilo ime Maksencija, očetovo ime pa naj bi bilo Teodozij. Imel je še brata Klavdija in Magoriana, oba sta tudi na seznamu svetnikov.

Sodobniki: Sv. Ambrož, cesar Teodozij, sv. Janez Krizostom, papež sv. Damaz I.

Škofija: Škofija v Tridentu je bila ustanovljena v 2. stol., Vigilij je bil njen tretji škof (od leta 387). Njegov predhodnik je bil Abundancij, naslednik pa Eugippio. Danes škofija šteje približno pol milijona prebivalcev in ima 452 župnij. Vodi jo nadškof Alojzij Bressan.

Zavetnik: Je zavetnik škofij Trident in Bolzano ter Tirol, pa tudi rudarstva in rudnikov.

Kreposti: Bil je učen mož z obširnim znanjem, vendar ponižen in skromen. Ves je gorel za pravo vero in izgoreval za oznanjevanje evangelija.

Upodobitve: Na vseh upodobitvah ga prepoznamo po mladostnem obrazu, vedno je brez brade, v škofovski obleki. Njegova atributa sta lovorov venec in lesena cokla, s katero naj bi ga po kamenjanju pobili do smrti.

Dela: Napisal je življenjepis mučencev sv. Sisinija, Martirija in Aleksandra, »De Martyrio SS. Sisinnii, Martyrii et Alexandri«. Ohranjeni sta tudi dve njegovi pismi o mučenju teh misijonarjev. V svoji škofiji je ustanovil okoli 30 novih župnij, zgradil številne cerkve in zavetišče za onemogle ter spreobrnil mnogo poganov.

Legende: Legenda pravi, da se je Vigilij, ko je bežal pred pogani iz Val Rendena, znašel v kraju brez izhoda. Ko pa je položil roko na skalo, se mu je nenadoma odprl prehod, po katerem se je lahko rešil v Tridento. Pravijo tudi, da se na podstrešjih in po kleteh tridentinskih hiš skrivajo škorpijoni, v spomin na dogodek, ko je sv. Vigiliju med mašo padel v kelih strupen škorpijon, a je on čudežno preživel.

Smrt: Po izročilu, ki izvira šele iz 6. stol., naj bi umrl mučeniške smrti, ko je spreobračal še zadnje pogane globoko v dolini Val Rendena. Ti so častili boga Saturna, Virgil pa naj bi njegov kip zvrnil v reko. Jezni pogani so ga zato s kamni pobili do smrti. Prevladuje pa mnenje, da so mu mučeništvo pripisali le zato, ker je popolnoma izgorel v neutrudnem oznanjevanju evangelija. Tako sodijo, da so mu prvotno pripisali samo nekrvavo mučeništvo.

Goduje: 26. junija.

Beatifikacija: Kot svetnika so ga začeli častiti takoj po smrti, dokumenti o njegovem življenju in smrti so bili poslani v Rim, kjer naj bi ga papež Inocenc I. tudi uradno razglasil za svetnika, saj ga papež Benedikt XIV. imenuje »prvi mučenec, ki ga je papež uradno kanoniziral«.