Ko pogledamo današnji odlomek v kontekstu Lukove pripovedi, hitro ugotovimo, da se tik pred vzponom na goro Jezus z učenci pogovarja o tem, kaj se med ljudmi govori o njem in o njegovi identiteti in kaj o tem menijo oni. Izkaže se, da imajo tudi učenci, s Petrom na čelu, svojo predstavo o tem, kakšne vrste maziljenec je Jezus, in da je ta močno povezana z zemeljsko slavo, zmagoslavjem in veličastvom. Ker je ta predstava napačna, jim takrat, ko ga Peter v imenu učencev označi za »Božjega maziljenca« (prim. Lk 9,20), Jezus strogo prepove, da bi o tem komu pripovedovali. Glas Boga Očeta, ki ga učenci slišijo na gori, zato dopolni in popravi besedo učencev. Oče ukaže učencem, naj sprejmejo Kristusa, ki mora prestati spotiko križa. On in nihče drug je njegov Sin; zgolj njega je treba poslušati.

Skušnjava, da bi Gospoda zadržali

Ko beremo o tem doživetju, se na kratko ustavimo še ob dveh Lukovih poudarkih. Prvi je izkustvo učencev, ki ga spet izreče Peter, ko Mojzes in Elija odhajata od Jezu...