Ameriška škofija Duluth (Minnesota) je 22. septembra s slovesno mašo v stolnici Rožnovenske Matere Božje v Duluthu, v kateri počivajo posmrtni ostanki slovenskega misijonarja Jožefa Frančiška Buha (Zadobje, 17. marca 1833 – Duluth, 2. februarja 1922), začela uradni postopek za njegovo razglasitev za blaženega. Ljubljanski pomožni škof dr. msgr. Anton Jamnik pa je prav na nedeljo prvega slovenskega blaženega, škofa Antona Martina Slomška, 27. septembra dopoldne maševal v župnijski cerkvi sv. Vida v Lučinah nad Gorenjo vasjo, po maši pa blagoslovil pomnik Božjemu služabniku Buhu pri njegovi rojstni domačiji v Zadobju 2 (pri Kovkarju) nad Lučinami.

Cerkev sv. Vida v Lučinah. FOTO: Jožef Pavlič

Župnik dr. prelat Jožef Plut, ki župnijo Lučine soupravlja iz Poljan nad Škofjo Loko, je v uvodu v mašo po pozdravu škofu Jamniku in zelo številnim udeležencem maše, med njimi visokim gostom, takoj spomnil na bistveno pri prištetju Jožefa Frančiška Buha k blaženim: molitev, da bi se to čim prej zgodilo in bi lahko novega blaženega častili na oltarju. Še posebej rojaki njegove rojstne župnije.

Škof Jamnik je pred blagoslovitvijo pomnika Božjemu služabniku Jožefu Buhu maševal v župnijski cerkvi sv. Vida v Lučinah. FOTO: Jožef Pavlič

Škof Anton Jamnik je v govoru med mašo kot prvo poudaril, da je novi kandidat za blaženega »umrl v sluhu svetosti«. To pomeni, da je »uresničeval junaške kreposti« in da so ljudje okrog njega »čutili, da je svetnik med njimi«.

 Fotografija Jožefa Frančiška Buha v cerkvi sv. Vida v Lučinah. FOTO: Jožef Pavlič

Po opisu njegove življenjske poti od rojstva očetu Matiju Buhu, kmetu, in materi Mariji, rojeni Košir, obiskovanja osnovne šole v Poljanah in v Škofji Loki, gimnazije in študija teologije v Ljubljani, posvečenja v mašnika leta 1858 v ljubljanski stolnici, kaplanskih let v Loškem Potoku (1858–1960) in v Radečah pri Zidanem Mostu (1860–1864) do odhoda v Ameriko leta 1864 na povabilo misijonarja Franca Pirca ter izjemno prizadevnega delovanja med domorodci, pripadniki drugih narodov in še posebej Slovenci, je poudaril, da misijonar Buh tega ni zmogel iz lastnih moči, marveč Božje pomoči.

V pomnik misijonarju Jožefu Frančišku Buhu so vzidali portal in vhodna vrata njegovega rojstnega doma. FOTO: Jožef Pavlič

Jožef Buh je bil mož molitve in kot duhovnik trdno povezan z Bogom, predan Srcu Jezusovemu ... ljudje so ga imeli neskončno radi.

Posebej je pri njegovi pastoralni skrbi za rojake v Minnesoti omenil, da je bil začetnik slovenskega tiska v Ameriki, je z Antonom Murnikom leta 1891 ustanovil najstarejši slovenski časopis v ZDA Amerikanski Slovenec, prvo slovensko tiskarno v tej državi, leta 1890 za rudarje Družbo sv. Cirila in Metoda, pomagal je ljudem v stiski.

 Napis na spominski plošči Jožefu Frančišku Buhu. FOTO: Jožef Pavlič

Vse to in še veliko drugega je zmogel, ker je »bil mož molitve in kot duhovnik trdno povezan z Bogom, predan Srcu Jezusovemu, je to povezanost izžareval drugim /…/ Ljudje so ga imeli neskončno radi. Bil je tudi zelo pogumen.«

Slovesnosti pri Kovkarjevi domačiji so se udeležili številni bližnji in daljni sorodniki Božjega služabnika misijonarja Jožefa Frančiška Buha. FOTO: Jožef Pavlič

Ob teh in drugih Buhovih odlikah je zbrane pri maši povabil k njegovemu posnemanju ter zavedanju, da »svetništvo resnično spreminja svet. Ta svet, ne neki imaginarni, svet umetne inteligence. Zaradi tega je svet, v katerem živimo, priložnost za nas, prepoznavanje Božje volje v našem življenju, zajemanje moči v povezanosti z Bogom in odgovore na njegova povabila. Mladim k molitvi za srečen zakon, še neodločenim za izbiro prave življenjske poti; tudi v duhovništvo.«

Življenjsko pot in delovanje Božjega služabnika Jožefa Frančiška Buha je odlično predstavila njegova sorodnica zgodovinarka Barbara Jelenc. FOTO: Jožef Pavlič

Življenjsko pot Jožefa Frančiška Buha je pred odkritjem pomnika pri Kovkarjevi domačiji podrobno predstavila njegova sorodnica zgodovinarka Barbara Jelenc. Poudarila je, kako je Jožef Frančišek Buh »znal prepoznati potrebe svojega časa in se nanje odzvati. S svojim znanjem, sposobnostmi, delavnostjo in vero je pomagal ljudem, da so se lahko izobraževali, se povezovali in ohranjali lastno identiteto. Zato je današnje obeležje več kot samo spominska plošča oziroma znamenje nekemu pomembnemu rojaku. Je opomin, da se velike življenjske poti pogosto začnejo na zelo preprostih krajih. Tudi Jožef Buh je svojo pot začel tukaj, na tej domačiji v Zadobju. Od tod je odšel v svet in s svojim delom pokazal, da je človek pomemben predvsem po tem, kaj naredi za druge ljudi.«

Domači župnik dr. prelat Jožef Plut je zbrane povabil k molitvi, da bomo misijonarja Jožefa Frančiška Buha čim prej častili na oltarju. FOTO: Jožef Pavlič

Župljani Lučin in prebivalci vse Poljanske doline so ponosni, da je izmed njih izšel tako velik človek, duhovnik in Slovenec.

Župan Občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež je za Jelenčevo povedal, kako so župljani Lučin in prebivalci vse Poljanske doline ponosni, da je izmed njih izšel tako velik človek, duhovnik in Slovenec.

 Škof dr. msgr. Anton Jamnik je v govoru v župnijski cerkvi sv. Vida v
Lučinah orisal kreposti in vrline Jožefa Frančiška Buha. FOTO: Jožef Pavlič

Poslanec v Državnem zboru Žan Mahnič je spomnil, da iz Minnesote, kjer je deloval Jožef Frančišek Buh, izhaja ameriška senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar.

 Župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež je v nagovoru poudaril,
kako zelo so lahko domačini in vsi prebivalci Poljanske doline ponosni,
da imajo tako velikega rojaka. FOTO: Jožef Pavlič

Domači župnik Jožef Plut pa je po odkritju in blagoslovitvi pomnika Božjemu služabniku Buhu, v katerega je Arhitektura Peternelj d. o. o. s pomočjo domačinov (za to so dobili priznanja) domiselno vgradila portal in vrata stare hiše, v kateri je bil rojen Jožef Frančišek Buh in so ju skrbno shranili Kovkarjevi v Zadobju, povabil h goreči molitvi, da bo veliki Lučinar čim prej blaženi.

Škof Jamnik v družbi narodnih noš. FOTO: Jožef Pavlič

Duhovno močno, lepo in zelo sporočilno slovesnost je povezovala Karmen Oblak, obogatilo pa petje cerkvenega pevskega zbora župnije Lučine pod vodstvom Petra Dolinarja, polepšale pa, kot že v župnijski cerkvi, številne narodne noše.

 Skupinska slika z zaslužnimi za postavitev pomnika Jožefu Frančišku Buhu. FOTO: Jožef Pavlič 

Sledila je obilna pogostitev prave množice zbranih, ki so odšli domov s podobico in molitvijo za beatifikacijo msgr. Jožefa Frančiška Buha; zmolili so jo že med mašo v cerkvi sv. Vida v Lučinah.

Množica zbranih je odšla domov s podobico in molitvijo za beatifikacijo msgr. Jožefa Frančiška Buha. FOTO: Jožef Pavlič