Zadnji dan maja je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za dan brez tobaka. Statistike o posledicah so vsako leto šokantne, a število kadilcev kljub temu narašča.

Svetovna zdravstvena organizacija si je za letošnji svetovni dan brez tobaka izbrala drzno geslo Ustavimo marketing tobačne industrije! Po njihovih podatkih namreč tobak vsako leto terja svoj davek: šest milijonov aktivnih in 600 tisoč pasivnih kadilcev. V nekaterih državah z visokimi dohodki se delež kadilcev sicer zmanjšuje, a podatek, da kar 80 odstotkov vseh kadilcev živi v državah z nizkimi ali srednje visokimi dohodki, ne more biti razveseljiv.

Slovenija na dobri poti?

Na Inštitutu za varovanje zdravja so objavili podatke, da na leto v Sloveniji zaradi kajenja še vedno umre 3.600 ljudi, med njimi kar četrtina mlajših od 60 let. Raba tobaka je vodilni dejavnik tveganja za smrt in tudi tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za številne kronične bolezni Tudi podatek, da jih je večina kadilcev začela kaditi v svojih mladostniških letih, ni ravno spodbuden.

V Sloveniji smo s prepovedjo kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih leta 2007 prišli do znižanja števila kadilcev, po letu 2008 pa zopet beležijo povečanje – največ med dekleti in odraslimi ženskami (delež se pri moških ne spreminja). Sicer pa naša država sodi med tiste, ki uspešno izvajajo nadzor nad tobakom. Uvedli smo že vrsto ukrepov za omejevanje kajenja, med drugim tudi prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov.

Kaj lahko storimo?

Kot enega glavnih vzrokov za širjenje kajenja na inštitutu za varovanje zdravja vidijo marketing tobačne industrije, saj spodbuja eksperimentiranje s tobačnimi izdelki, povečuje njihovo potrošnjo, odvrača od opuščanja kajenja in spodbuja ponovni začetek kajenja oziroma rabe tobačnih izdelkov. Po mnenju Helene Koprivnikar z Inštituta je na voljo dovolj ukrepov: »Višanje cen in zmanjševanje razlik v cenah med različnimi izdelki, popolna prepoved oglaševanja brez izjem, zmanjševanje privlačnosti tobačnih izdelkov, velika slikovna zdravstvena opozorila, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnikom, potrebno pa bi bilo okrepiti in poenotiti tudi aktivnosti za preprečevanje kajenja v šolskem in zdravstvenem okolju.«

Na ministrstvu za zdravje se trenutno ukvarjajo s pogajanji v okviru EUo predlogu nove tobačne direktive, ki med drugim predlaga uvedbo velikih slikovnih zdravstvenih opozoril na cigaretnih škatlicah, prepoved prodaje tobačnih izdelkov z značilnimi aromami in dodatki, na primer z aromo mentola, sadja ali z dodatkom vitaminov. Predlog direktive podrobneje ureja tudi čezmejno prodajo tobačnih izdelkov na daljavo, prodajo nikotinskih izdelkov kot so elektronske cigarete in zeliščnih izdelkov za kajenje.

Tobačna industrija ena najmočnejših na svetu

Po mnenju vodje urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo Marijana Ivanuše h globalnemu širjenju tobaka veliko prispevajo sproščanje mednarodne trgovine, neposredna mednarodna vlaganja, globalni marketing, mednarodne aktivnosti tobačne industrije (oglaševanje, promocija in sponzorstva), ponarejanje in tihotapljenje cigaret idr. Upoštevati je treba pomembno dejstvo, da je tobačna industrija ena najbogatejših industrij na svetu – proizvodnja tobačnih izdelkov je poceni, davki in trošarine pa so še vedno relativno nizki.

»Ne nasedajte sofisticiranim sporočilom tobačne industrije!«

V Mladinski zvezi Brez izgovora že več let opozarjajo na manipulacijo tobačne industrije, ki v marketing vlaga ogromno denarja in posledično ustvarja zelo sofisticirana sporočila, ki na račun zdravja kuje svoj dobiček. Jan Peloza, predsednik Brez izgovora opozarja, da je zadnja leta zelo aktualno doniranje sredstev tobačne industrije mladinskim organizacijam, promocija izdelkov pred šolami in predstavljanje elektronskih cigaret kot alternative drugim tobačnim izdelkom. Najbolj bodev oči dejstvo, da gre za zakonsko prepovedane dejavnosti, vsekakor pa so najmanj moralno sporne.

Okvirna konvencija o omejevanju tobaka

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so zato za nadzor nad tobakom prvič sestavili mednarodno pogodbo, ki zavezuje države, da v svojih zakonodajah in nacionalnih strategijah sprejmejo ukrepe za zmanjševanje povpraševanja po tobaku. Seveda ni šlo brez zapletov, v pogajanja s vložili tri leta (med leti 2000 in 2003), saj je bilo treba preseči interese z ilegalno trgovino, oglaševanjem, promocijo in sponzoriranjem s strani tobačne industrije, paketiranje in etiketiranje tobačnih izdelkov. Konvencija je tako pravna osnova za države, ki nimajo pripravljene regulative, kako omejiti rabo tobaka in reševati svoje prebivalce pred agresivnim pristopom tobačne industrije. Do sedaj jo je ratificiralo 172 članic (Slovenija leta 2005) in je ena od konvencij z največjo podporo v zgodovini Združenih narodov.

Še vedno pa je odločitev za kajenje stvar odločitve vsakega posameznika ne glede na socialni status ali starost. Bodimo prvi v vrsti pri zgledu zdravega načina življenja brez cigarete!


Foto: arhiv Družine / T. S.