16. oktober je Organizacija Združenih narodov leta 1976 razglasila za svetovni dan hrane. Z njim želijo opozoriti na veliko število ljudi, ki še živijo v pomanjkanju te osnovne dobrine. Kot poroča STA, so v ospredju letošnjega svetovnega dneva hrane predvsem posledice slabih prehranjevalnih navad.

Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) je ob letošnjem svetovnem dnevu hrane tako izbrala slogan Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi, s katerim želi opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh njihovih posledic.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. Čezmerna prehranjenost in debelost otrok ter mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da je naložba v uspešen trajnostni prehranski sistem naložba v zdravo prehranjevanje in zdravo okolje. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ob tem izpostavlja, da Slovenija podpira politike razvojne pomoči, ki so usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa sama krepi svojo proizvodnjo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani ter za to, da tam kjer je in bo konkurenčna, tudi prispeva k globalni prehranski varnosti.

Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji.

Ob današnjem svetovnem dnevu hrane pa je posebno sporočilo napisal tudi papež Frančišek. Njegove misli je med slovesnostjo na sedežu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu prebral msgr. Luigi Travaglino, stalni opazovalec Svetega sedeža pri FAO.

»Sramotno je, da sta na svetu še vedno lakota in podhranjenost!«, piše sveti oče in poudarja, da gre pri lakoti in podhranjenosti za problem, ki izziva našo osebno in družbeno vest, da bi prišli do pravične in trajne rešitve. »Lakota in podhranjenost nikoli ne moreta biti razumljeni kot normalno dejstvo, na katerega se lahko navadimo, kot da je del sistema. Nekaj se mora spremeniti v nas, v naši miselnosti, v naših družbah,« je zapisal papež. Po njegovem prepričanju je pomemben korak to, da se odločno zoperstavimo pregradam individualizma, zaprtosti vase, zasužnjenosti z dobičkom za vsako ceno, in to ne le v medčloveških odnosih, ampak tudi na svetovni gospodarsko-finančni ravni. Prav tako danes obstaja velika potreba po »vzgoji za solidarnost«, da bi ponovno odkrili vrednost in pomen te besede, ki nas pogosto postavlja v neudoben položaj in je zato pogosto postavljena na stran, namesto da bi postala temeljna drža pri odločanju na politični, gospodarski in finančni ravni, v medosebnih odnosih ter v odnosih med narodi in državami. Različne oblike revščine, ki so povezane s pomanjkanjem hrane, je mogoče odstraniti samo s konkretno solidarnostjo, ki presega sebične poglede in delne interese.

Papež Frančišek se je zaustavil tudi ob »kulturi odpadkov«. Nujno potrebno je korenito spremeniti naš življenjski slog, vključno s prehranskim, ki je na mnogih koncih našega planeta zaznamovan s potrošništvom, odmetavanjem in razmetavanjem s hrano. Podatki kažejo, da je približno tretjina prehranskih proizvodov na svetu neizkoriščena zaradi vedno večjega odmetavanja hrane v smeti. Če bi se to preprečilo, bi se na viden način zmanjšalo število lačnih ljudi na svetu. »Odmetavanje hrane je eden od sadov kulture odpadkov, ki pogosto vodi v žrtvovanje moških in žensk malikom dobička in potrošništva,« je poudaril papež. Gre za žalostno znamenje »globalizacije brezbrižnosti«, ki povzroča, da se počasi navadimo na trpljenje drugega, kot da bi bilo to nekaj običajnega. Problem lakote in podhranjenosti nima samo gospodarske in znanstvene razsežnosti, ampak ima tudi in predvsem etično in antropološko razsežnost. »Vzgoja za solidarnost pomeni torej vzgoja za človeškost: graditi družbo, ki bo zares človeška pomeni v središče vedno postavljati osebo in njeno dostojanstvo ter je nikoli ne prodati za ceno dobička,« je še poudaril papež Frančišek.

Vir: STA / RV

Foto: splet / Wikipedia / arhiv Družine