Bogoslužje smo obhajali v sedmih slovenskih krajih. Začeli so v Domu duhovnosti Hiša kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki v nedeljo, 2. marca. Poleg organizatork se jih je zbralo blizu trideset. Vzdušje je bilo molitveno, zbrano in sproščeno hkrati.

Molitveni dan v Smledniku. FOTO: Arhiv SMD

V četrtek, 6. marca, ob 17. uri je bilo bogoslužje v Medgeneracijskem centru v Izoli. Udeležilo se ga je – poleg desetih organizatork iz treh denominacij – kakih petnajst ljudi. Druge skupine pa so izvedle bogoslužje v petek, 7. marca.

Bogoslužje v Izoli. FOTO: Arhiv SMD

V Rogaški Slatini – tam je bilo bogoslužje SMD izvedeno prvič v Sloveniji, in to leta 1999 – je bilo ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Križa, in sicer pred mašo, zato so udeleženci ves čas prihajali. Proti koncu jih je bilo približno štirideset. Druženje so imeli pa že kak dan prej, ko so pripravili predstavitev Cookovih otokov.

Bogoslužje v Rogaški Slatini. FOTO: Arhiv SMD

V Murski Soboti je bilo bogoslužje v stolnici sv. Nikolaja ob 18. uri. Pripravila ga je skupina, sestavljena iz kristjank iz treh denominacij. Kot se vidi po slikah, se ga je udeležilo veliko ljudi. Na FB-profilu imajo zapisano, da je bilo »čudovito in blagoslovljeno«.

Bogoslužje v Murski Soboti. FOTO: Arhiv SMD

V Ljubljani je bilo prvič na Viču v kapeli Antonovega doma. Udeležilo se ga je približno petdeset ljudi. Ker so med organizatorkami – prav tako iz treh denominacij – tudi mlajše ženske z otroki, so bili tudi oni vključeni in so v sprevodu prinesli nekaj elementov za dekoracijo in Sveto pismo.

Bogoslužje v Antonovem domu na Viču. FOTO: Arhiv SMD

V Smledniku je bilo bogoslužje v župnijski cerkvi sv. Urha. Poleg organizatork se ga je udeležilo štirinajst ljudi.

Bogoslužje v Smledniku. FOTO: Arhiv SMD

V Velikih Laščah so obhajali bogoslužje v Župnijskem domu blaženega Alojzija Grozdeta. Imeli so smolo, ker je bilo ravno v tistih dneh veliko drugih prireditev, tako da je bilo udeležencev manj kot prejšnja leta, ampak kljub temu okrog trideset.

Bogoslužje v Velikih Laščah. FOTO: Arhiv SMD

Iz vseh krajev organizatorke poročajo, da so udeleženci lepo sodelovali pri bogoslužju, tudi peli so, saj smo povsod na platno projicirali besedila pesmi, ki se ponavljajo. Po bogoslužju so se udeležili še druženja. Ob tem so povedali tudi, kaj se jih je dotaknilo: ponekod pričevanje Vainiu, ki je kot otrok doživljala preganjanje kot govorka materinščine, drugod izrazi naklonjenosti, ki smo si jih izkazali med bogoslužjem. Povsod pa so bili udeleženci navdušeni nad bogoslužjem kot celoto.

Vse v zvezi z udeležbo pri bogoslužju SMD v marsikaterem kraju me spominja na Jezusove besede iz Lukovega evangelija 12,32: »Ne boj se, mala čreda ...« Res smo mala čreda, ampak nas lahko zavest, da delamo nekaj, kar je dobro in prav pred Bogom, kar ekumenska molitev zagotovo je, napolnjuje z veseljem in notranjim mirom, ki ga lahko da samo Bog.

To, da je gibanje SMD res božje delo, dokazuje marsikaj, zlasti pa odnosi med ženskami, ki smo dejavne v gibanju, saj nas vodi in med nami vlada ljubezen, kakršno daje lahko le Bog in ki nas tudi v primerih, ko pride do napetosti, vodi do sprave in odnosa, ki je po taki izkušnji na višji stopnji kot prej.