Prav v Švici se odvija zgodba mladinskega romana Heidi, ki je rdeča nit letošnjega oratorija in Mavričnega zabavnika.

Največji ledenik v Alpah

Švica je po površini dvakrat večja od Slovenije. Njeno površje je zelo razgibano. Na jugu in vzhodu so visoke gore, ki segajo do višine 4.634 metrov, kolikor je visok Dufourspitze. Osrednji in severni del države je nižji, bolj raven in gosto poseljen.

V švicarskih gorah je veliko ledenikov. Največji je približno 23 kilometrov dolg ledenik Aletschgletscher, ki je tudi največji ledenik v Alpah. V Švici je veliko jezer. Največja in najbolj znana sta Ženevsko jezero na meji s Francijo in Bodensko jezero na meji z Nemčijo.

Pisateljica Johanna Spyri, avtorica romana Heidi. FOTO: Wikipedija

Štirje jeziki

Švica ima več kot devet milijonov prebivalcev in je precej bolj gosto poseljena kot Slovenija. Največje mesto v državi je Zürich, glavno mesto pa Bern.

Švica meji na Italijo, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in majhni Liechtenstein. Zaradi tesnega stika s temi državami je jezikovno zelo raznolika. Ima kar štiri uradne jezike: nemščino, francoščino, italijanščino in retoromanščino. Zadnja je najmanj razširjena.

Starodavni Helveti

Avtomobilska oznaka Švice je CH. Črka C pomeni konfederacija (zveza kantonov oz. pokrajin), H pa Helvetia. To je staro latinsko ime Švice. Izhaja iz keltskega ljudstva Helveti, ki se je ob koncu 2. stoletja pred Kristusom priselilo na to območje.

Ilustracija: Miha Ha

Jabolko na glavi

Švica je znana po siru, urah, čokoladi, bankah in švicarskih nožih. Ima odlične alpske smučarje, ki blestijo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Franjo van Allmen je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah dobil kar tri zlate medalje: zmagal je v smuku, superveleslalomu in v kombinaciji dvojic. Med najbolj znanimi Švicarji je tudi človekoljub Henri Dunant (1828–1910), ki je ustanovil Rdeči križ.

Posebno mesto v srcih Švicarjev ima ljudski junak Viljem Tell. Živel naj bi v 14. stoletju, ko so v Švici vladali tuji gospodarji. Zgodba pripoveduje, da je neki oblastnik ljudi silil, naj se klanjajo njegovemu klobuku. Viljem Tell tega ni hotel storiti, zato je moral za kazen s puščico zadeti jabolko na sinovi glavi. Ker je bil odličen strelec, mu je to uspelo, ne da bi poškodoval sina!

Ilustracija: Miha Ha

Heidi – zgodba o švicarski deklici

Švico vsako leto obišče več milijonov turistov, ki se navdušujejo nad njeno naravo. V njej je našla navdih tudi mladinska pisateljica Johanna Spyri (1827–1901). Njeno najbolj znano delo je mladinski roman Heidi, ki pripoveduje o deklici, ki živi z dedkom v švicarskih Alpah. Zgodba se dogaja pred približno 150 leti. Takrat so ljudje potovali peš ali z vozovi, na daljše razdalje pa so se vozili z vlakom. Tudi Heidi se je z vlakom peljala v Frankfurt – eno največjih mest v Nemčiji, kjer je njena teta dobila službo. Lahko si misliš, kako drugačno je bilo nemško velemesto od švicarskih gora, kjer je Heidi odraščala. Kje misliš, da ji je bilo bolj všeč?

Članek je bil objavljen v junijski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!