Švicarski škofje so izrazili svoje nasprotovanje do predvsaditvene diagnostike. Metoda, katere cilj je uničenje 'bolnih' zarodkov, ni združljiva s človekovim dostojanstvom, ki je trdno zasidrano v švicarski ustavi, so pojasnili člani Švicarske škofovske konference minulo sredo v Fribourgu. Cerkveni voditelji so svoje stališče predstavili ob predlagani spremembi švicarske zvezne ustave in zakona o oplojevanju.

Trpljenje in strah parov, ki trpijo za neozdravljivimi genskimi obolenji, sta povsem utemeljena in razumljiva. Vendarle pa je potrebno spodbujati raziskave in razvoj, ki bi izboljšali pogoje za predporodno obravnavo, pišejo škofje. Predvsaditvena diagnostika je 'napačna rešitev', saj krši temelje človekovega dostojanstva. Zarodke izbira na podlagi možnosti prenašanja težkih dednih okvar in jih nato tudi uničuje.

Škofje so se posebej kritično izrazili do predlagane možnosti, da bi odslej zamrzovali ne le zarodke, ki so potrebi predsaditvene diagnostike, pač pa tudi tiste, ki so namenjeni umetnim oploditvam. S tem bi zarodek obravnavali kot 'stvar'. Omejitev osmih zarodkov na posamezni postopek predvsaditvene diagnostike 'je popolnoma samovoljen in ga je znanstveno težko utemeljiti.

Z zakonsko dopustnostjo predvsaditvene diagnostike bi se Švica podala na vlak, ki nima vrnitve, pojasnjujejo škofje. V drugih državah, kjer je bilo število zarodkov za predvsaditveno diagnostiko sprva strogo omejeno, se je krog neobrzdano širil, ponekod so prišli že do tega, da izbirajo določene lastnosti še nerojenega otroka. Škofje so prepričani, da tovrstna diagnostika pomeni le sprožitev prve v celi vrsti domin na področju človeških zarodkov.

Člani Švicarske škofovske konference so tudi mnenja, da zdravje posameznika ne sme biti odvisno 'od integritete njegovega biološkega nahrbtnika'. Kdor je prepričan, da neka oseba ne more uživati zdravega življenja zgolj na podlagi telesnih meril, po mnenju škofov mirno spregleda psihološke, socialne in duhovne razsežnosti človeškega življenja.