Švicarski škofje niso enotnega mnenja glede možnosti ‘delnega cerkvenega izstopa’. V ozadju teme je posebnost švicarskega sistema ‘dvojnega članstva’ katoličanov – po eni strani v škofiji, ki presega meje kantona, po drugi strani pa v kantonski državni cerkvenopravni strukturi (v mejah cerkvene skupnosti ali deželne Cerkve).

V letošnjem juliju je zvezno sodišče v Bernu izreklo sodbo, v kateri je potrjena možnost ‘delnega cerkvenega izstopa’. Škofija Chur se je posledično odvrnila od skupnih smernic švicarske katoliške Cerkve in je takšno možnost omogočila. Po navedbah omenjene škofije lahko odslej Švicarji ostanejo člani katoliške Cerkve, tudi če izstopijo iz cerkvene skupnosti deželne Cerkve in potem ne plačujejo več cerkvenega davka.

Škof v St. Gallnu, Markus Büchel, pa ‘delni cerkveni izstop’ zavrača. Kot je minuli teden sporočil tiskovni predstavnik škofije, je škofu in škofijskemu vodstvu jasno, da se trenutni sistem najbolje obnese.

Cerkveni davek omogoča pravično porazdelitev finančnih bremen v skladu z možnostmi posameznih vernikov, je vprašanje medijev pojasnil kancler omenjenega škofijskega ordinariata Claudius Luterbacher-Maineri. Ob tem je opozoril, da pristojne organe v obstoječem sistemu vodijo usposobljeni ljudje, ki svoje strokovno znanje iz poklicnega življenja prenašajo v Cerkev in tako pripomorejo k večji pristojnosti na posameznih področjih.

Zvezno sodišče v Bernu je julija razsojalo o želji neke ženske, ki je želela izstopiti iz cerkvene skupnosti, še vedno pa si je želela ostati članica katoliške Cerkve. Sodišče ji je to pravico priznalo, ob tem pa poudarilo, da o pripadnosti cerkveni skupnosti in s tem povezani davčni obveznosti posameznik ne more odločati na lastno pest.