Letos se je Tabora slovenskih otrok po svetu udeležilo 44 mladih med 10. in 15. letom starosti. Foto: Stanko Perme

Letos se je Tabora slovenskih otrok po svetu udeležilo 44 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki živijo v 14 državah izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Brazilije, Češke in Južnoafriške republike.

Dopoldneve so posvečali zabavnemu izpopolnjevanju slovenščine. Foto: Ivo Žajdela

Prizadevajo zagotoviti čim bolj enakomerno geografsko zastopanost

Razpis za udeležbo na taboru pri Svetovnem slovenskem kongresu objavijo v začetku marca, nanj pa se lahko prijavijo vsi zainteresirani. Zaradi omejenega števila mest je udeležba zagotovljena šele po potrditvi organizatorja. »Pri izbiri imajo prednost otroci, ki na taboru še niso bili, hkrati pa si prizadevamo zagotoviti čim bolj enakomerno geografsko zastopanost udeležencev,« je za Družino povedala organizatorka Sonja Avguštin Čampa.

Glavni cilj je krepitev ljubezni do Slovenije in maternega jezika. Foto: Ivo Žajdela

Cilj je krepitev ljubezni do Slovenije in maternega jezika

Dopoldneve posvečajo zabavnemu izpopolnjevanju slovenščine, popoldne pa skozi druženje in izlete spoznavajo kulturno ter naravno dediščino Slovenije. »Naš glavni cilj je krepitev ljubezni do Slovenije in maternega jezika. Neprecenljiv del izkušnje pa je tkanje trajnih vezi z vrstniki s slovenskimi koreninami, ki prihajajo z vseh koncev sveta,« poudari naša sogovornica, in doda, da so odzivi izjemni. »Otroci se k nam izjemno radi vračajo. Nekateri z nami preživijo prav vsako poletje v celotnem starostnem obdobju, ki ga tabor pokriva. Njihovo navdušenje se kaže v visoki motivaciji in srčni energiji, ki jo vložijo v vse taborne aktivnosti.

Izpopolnjevanje slovenščine. Foto: Ivo Žajdela

S taborom so pri SSK začeli leta 1996

Leta 1996 je Danijel Starman kot tedanji predsednik Slovenske konference SSK predlagal projekt desetdnevnega tabora Mladi–mladim. S tem je Slovenska konference želela začeti srečanja, na katerih bi mladi rojaki spoznali vrstnike iz Slovenije. Projekt so izpeljali še isto leto v sodelovanju z vlado študentske organizacije Univerze v Ljubljani pod imenom Svetovni tabor 1996. Večinoma je potekal v Lepeni, deloma tudi v Ankaranu.

Skozi druženje in izlete spoznavali kulturno ter naravno dediščino Slovenije. Foto: Stanko Perme

Otroci so sprva prihajali predvsem iz sosednjih držav

Otroci so sprva prihajali predvsem iz sosednjih držav. Začetni tabori so pravzaprav bile šolske skupine otrok, najprej iz Italije, nato še iz Madžarske in Avstrije. Z leti so se te skupine vse bolj drobile, priključevali so se posamezniki in tudi nabor držav, iz katerih so prihajali, je bil vse bolj pester. Udeleženci so začeli prihajati tudi iz bolj oddaljenih koncev sveta, sprva iz držav, ki so malo bližje, na primer iz Nemčije, Francije, Belgije, Velike Britanije, potem pa sčasoma tudi iz bolj oddaljenih, iz Velike Britanije, Kanade, ZDA, Švedske, Norveške, Avstralije in celo iz JAR. Letos imajo tudi prvič udeleženko iz Grčije. »Druščina je res pisana in prav to daje še dodaten čar druženju in sklepanju prijateljstev,« doda Avguštinova.

Letošnji tabor je bil v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon na Velikem Boču pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu na Kozjaku. Foto: Ivo Žajdela

1/9