Ta teden praznuje Univerza Ljubljana Teden Univerze, kajti v teh dneh pred 98 leti je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani.

S predstavitvijo najboljših letošnjih raziskovalnih dosežkov ljubljanske univerze se je v ponedeljek, 4. novembra, začel tradicionalni Teden univerze. Do petka se bodo zvrstili številni dogodki, osrednji pa bo torkova slavnostna seja senata univerze s podelitvijo najvišjih priznanj. Prvič bodo podelili tudi priznanja strokovnim sodelavcem univerze.

Svoj tradicionalni teden je ljubljanska univerza odprla z dogodkom, na katerem je predstavila najodmevnejše raziskovalne dosežke univerze v tem letu in podelitvijo priznanj strokovnim sodelavcem univerze, ki jih bodo letos podelili prvič.

Danes, v torek, 5. novembra, nadaljujejo s slavnostno sejo senata, na kateri bodo podelili najvišja priznanja, in sicer nazive častni doktor in častni senator Univerze v Ljubljani, zlate plakete, plakete Pro universitate labacensi in svečane listine mladim visokošolskim učiteljem. Letos bosta naziv častni doktor prejela profesorja James I. Prosser in Hans-Uwe Simon.



Sreda bo namenjena podelitvi Prešernovih nagrad študentom ter svečanih listin za najboljše študijske dosežke.

Slavnostni teden se bo zaključil s četrtkovo podelitvijo priznanj študentom za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti ter nazivov zaslužna profesorica/zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Dogodke bodo neposredno prenašali na spletni strani univerze.

Predavanja o Kreku



Vzporedno z osrednjimi dogodki se bodo na posameznih članicah oz. fakultetah in akademijah zvrstili še številni drugi dogodki in prireditve, med drugim v organizaciji fakultete za družbene vede tudi okrogla miza o stanju demokracije v Sloveniji ob 50-letnici Centra za politološke raziskave.

Teološka fakulteta je ena od ustanoviteljic Univerze, saj je že pred tem imela pomembno izobraževalno vlogo na Slovenskem in dala veliko uglednih osebnosti. Eden takih je bil tudi dr. Janez Evangelist Krek, ki je kot profesor na bogoslovju za filozofijo in fundamentalno teologijo in obenem z ustanavljanjem raznih poklicnih šol in tečajev je obenem tlakoval pot do ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dr. Krek se je globoko zavedal pomembnost izobraževanja, kajti s tem je ljudem hotel dati večjo samostojnost, samozavest, ustvarjalnost. Ker je letos tako imenovano Krekovo leto, je bilo prav, da se v tednu Univerze Ljubljana, Teološka fakulteta še posebej spomni prav človeka, ki je izhajal iz njenih vrst in obenem delal na tem, da se ustanovi samostojna izobraževalna ustanova na Slovenskem.

Teološka fakulteta na Tednu Univerze sodeluje s Tiskovno konferenco, na kateri bodo v sredo, 6. novembra, predstavljene publikacije Teološke fakultete, danes, 5. novembra, pa so predavanja posvečena 100-letnici smrti J. E. Kreka. O njegovem življenju in delu govorijo Franc Pfajfar, Bogdan Kolar, Branko Šuštar in Stane Granda.

Franc Pfajfar je, kot Krekov domačin iz Selc, predstavil dr. Kreka kot preprostega, a izredno talentiranega fanta in nato študenta in po študiju izjemno uspešnega javnega delavca na verskem, političnem, gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem, literarnem področju. Predavatelj je hotel orisati Kreka predvsem kot človeka, kakor o Kreku pravi Oton Župančič: »Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav, ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal.«

Bil je mož, ki je veliko prispeval tudi na verskem področju, kar je predstavil naslednji predavatelj prof. dr. Bogdan Kolar. Krek je vnašal v cerkveno življenje pristnejše človeške odnose, kar pa ni bilo vsem v cerkveni hierarhiji po volji. Pa kljub temu sta ga škofa Jakob Missia in Anton Bonaventura Jeglič podpirala in cenila njegova prizadevanja. Krek je bil njun najboljši sodelavec pri delu v ljubezni do bližnjega, na socialnem področju, skrbi za revnega kmeta in delavca. Sporno področje se začne tam, kjer posega v cerkveno in civilno politiko.

Naslednji predavatelj dr. Stane Granda je opisal Kreka kot tistega, ki je skrbel za kmeta in delavca skozi zadružništvo, hranilnice in posojilnice. Orisal je kmeta takrat in zdaj. Krek je hotel tudi kmetu zagotoviti več samostojnosti in zato več znanja za pametno kmetovanje in upravljanje s finančnimi sredstvi. Prav znanje je tisto, ki daje človeku samozavest, kar je predstavil dr. Branko Šuštar. Dejal je, da se je Krek boril za dobre učiteljske kadre. Večkrat je bil v sporih z liberalno usmerjenimi idejami v izobraževanju. Na koncu pa so ga prav liberalci najbolj podprli v njegovih prizadevanjih, saj nikomur ni hotel nič slabega, dr. Krek se je boril za splošno razgledanost naroda, ki ga bo popeljala k boljšemu življenju.



Ljubljanska univerza, ki povezuje 23 fakultet in tri umetniške akademije, sicer letos praznuje 98. obletnico ustanovitve. Je največja in najstarejša ter po mednarodno uveljavljenih lestvicah kakovosti tudi najvišje uvrščena slovenska univerza, saj sodi med 500 najboljših univerz sveta. Njen letni proračun znaša okoli tristo milijonov evrov, na njej pa študira okoli 40.000 študentov.