Papež Benedikt XVI. je na dan spomina vernih rajnih izrazil svoje nasprotovanje tabuiziranju smrti. V sodobni družbi se o tej tematiki pogosto sploh ne govori, je sveti oče pojasnil v svoje nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu. Že zgolj misel na konec življenja številni ljudje kar odrivajo iz svoje zavesti. Kar torej pomeni, je dejal Benedikt XVI., da v človeku ostaja neprekinjeno hrepenenje po večnosti. Tudi danes ljudje iščejo znamenja upanja in tolažbe v luči skrivnosti smrti in strahu pred ničem.

Papež je pred več tisoč romarji, ki so se udeležili včerajšnje splošne avdience v dvorani Pavla VI., obenem kritično ocenil odnos do smrti zgolj v luči naravoslovnih znanosti. V sodobnem času se namreč pojavlja težnja, da vprašanja o 'poslednjih stvareh' obravnavamo z merili empiričnih znanosti.

Življenje, ki ga omejimo zgolj na vodoravno in empirično razsežnost, izgubi svoj globji pomen, meni sveti oče. Poleg tega tak odnos do smrti spodbuja spiritistične obrede, v katerih skušajo vzpostaviti stik z umrlimi. Ta pojav podpira krščanstvu nasprotujoča si predstava, da po smrti obstaja življenje, ki je zgolj nekakšna 'kopija zemeljskega življenja', je pojasnil papež. Toda človeka lahko razumemo le s pomočjo ljubezni, 'ki presega vse razsežnosti, tudi časa in prostora'. Človeka je moč razumeti le v luči Boga.

Po papeževih besedah nam praznik spomina vernih rajnih daje priložnost, da obnovimo svojo vero v Kristusovo vstajenje in večno življenje. Kajti ravno tedaj, 'ko obiskujemo grobove svojih dragih, se spominjamo skupnosti vseh svetih. V Gospodu je namreč tesna vez med ljudmi na zemlji in tistimi, ki so že odšli v večnost.'

Včeraj popoldan je papež obiskal tudi kripto bazilike sv. Petra, kjer je ob grobovih pokojnih papežev molil za vse rajne. Kot so sporočili iz Vatikana, je sveti oče nekaj trenutkov preživel v zasebni molitvi.