S tema dvema knjigama smo dobili prvi prevod v slovenščino znamenite Aristotelove Retorike, skupaj z obsežno spremno besedo o Aristotelu in njegovem času ter celoto Kvintilijanove šole, to je obsežen priročnik, ki zajame vse, kar je potrebno za oblikovanje odličnega govorca.

Kvintilijan: Šola govorništva

Rimski retorik in pedagog Mark Fabij Kvintilijan (Calahorra v Španiji, ok. 35–Rim, 96) je rimski retorik (učitelj govorništva), ki je napisal najpomembnejšo knjigo o retoriki (govorništvu). Pod naslovom Šola govorništva (1.028 strani) smo jo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu Matjaža Babiča, ki je prispeval tudi spremno besedo o Kvintilijanu oziroma izjemnem pomenu njegove knjige.

Za to knjigo veljajo naslednje misli: Gre za obsežen priročnik, ki zajame vse, kar je potrebno za oblikovanje odličnega govorca. Ali: Nekatere besede so za v knjige, da jih prebirajo človekove oči. Nekatere besede pa silijo ven, skozi usta, so besede za izgovarjat, vzklikat, glasno oznanjat. Besede Kvintilijana. In še: Če kdo misli, da na področju retorike obstaja kakšna tema, ki ni v Kvintilijanovi Šoli govorništva, potem ni prebral Kvintilijana.

Dvanajst knjig obsežen priročnik postreže potrebam učiteljev, vzgojiteljev, pravnikov in vseh, ki spoštujejo govorjeno in zapisano besedo. Rimski retorik nagovori bralca s praktičnimi nasveti, kako vzgojiti otroke v govornike, prepričljivo in z verodostojnostjo nagovoriti raznoliko občinstvo. Odgovori na vprašanja, kako se pripraviti na govor in ga izvesti.

»Učitelj mora učiti, učenec pa se mora biti pripravljen učiti. Eno brez drugega ne gre, prav kot sta za spočetje potrebna dva in kot zaman seješ, če zemlja ni zorana, da bi seme sprejela sama vase. Tako tudi govorništvo ne more uspevati drugače kot v slogi med učiteljem in učencem,« je eden od naukov te knjige.

Aristotel: Retorika

»Retorika je koristna zato, ker sta resnično in pravično po naravi močnejši od svojih nasprotij,« se glasi modrost iz Aristotelove Retorike, ki smo jo zdaj prvič dobili prevedeno v slovenščino (526 strani). Odličen prevod z obsežno spremno besedo o Aristotelu in njegovem času ter slovar je prispeval Matej Hriberšek.

Beseda retorika je ena tistih starih, plemenitih besed, ki danes le še pobledelo sevajo veličastni pomen. Svoj čas je bila retorika družica matematiki, astronomiji, filozofiji in podobnim velikankam znanosti, danes pa je sopomenka za besedičenje. Zato je Aristotelova Retorika pomemben korak velikega potovanja k vračanju ugleda besedi retorika ter veščini prepričevanja, javnega govorjenja in nastopanja v najširšem pomenu.

Aristotelova Retorika je eno tistih antičnih del, ki so s svojim vplivom zaznamovala razvoj retorike za stoletja, vse do danes: v Rimu zlasti pri Ciceronu in Kvintilijanu, prek rimske književnosti pa v evropskem kulturnem prostoru. V zadnjega pol stoletja je vse bolj uveljavljeno zavedanje, da je Retorika pomembna tudi kot filozofsko delo, da je zato pomemben del Aristotelovega korpusa in s tem filozofske tradicije, zato pri njeni obravnavi v ospredje stopajo njene filozofske razsežnosti, logične in etične prvine ter vsebine.

Aristotel v je Retoriki posvetil veliko pozornosti obravnavi čustev. »Tako poglobljene razprave o čustvih ni nikjer drugje v njegovem korpusu,« ugotavlja Hriberšek. Iz tega izhaja, kako zelo so važna čustva. V sodobnem jeziku rečeno: ključna za prepričljivost govorca je njegova čustvena inteligenca. Oziroma njegov značaj.

Prevajalec je v obsežni spremni besedi najprej kontekstualizira Aristotelovo Retoriko tako v smislu časa, v katerem je nastala, kot v okviru pregledne zgodovine grške retorike, potem pa se ji konkretneje posveti z obravnavo njenih temeljnih pojmov, ki so nujni za razumevanje vsebine. Na koncu je navedena še izbrana bibliografija o Retoriki, slovar pomembnejših pojmov, imensko in stvarno kazalo.

Aristotel (384–322 pred Kr.), največji mislec starega veka po Platonu, je s svojimi deli, denimo Poetiko, Politiko, Ekonomiko, Fiziko in Metafiziko, O vesolju, O nebu, začrtal mnoge sodobne znanstvene in humanistične veje.