V začetku junija so evropske države zavrnile financiranje spornih raziskav na zarodnih matičnih celicah, za kar si je še posebej prizadevala švedska vlada.

Kot poročajo na spletnem portalu 24kul.si (http://www.24kul.net/j/), so se predstavniki evropskih držav na srečanju »Horizon 2020« dogovarjali za skupno financiranje raziskovalnih projektov najrazličnejših panog. Nekatere države s Švedsko na čelu so si zelo prizadevale, da bi Evropska zveza več sredstev vložila v sporne raziskave na zarodnih matičnih celicah. Temu se je najprej uprla Avstrija, sledile so Malta, Litva, Slovaška, Poljska, Irska in tudi Slovenija.

Matične celice so človeške celice s posebno sposobnostjo, da se lahko razvijejo v katerokoli vrsto celic v človeškem telesu. Iz njih lahko zraste posamezen organ, na primer koža, jetra, ledvice, kar za medicino predstavlja izjemen potencial. Poznamo dve vrsti matičnih celic, zarodne in odrasle. Zarodne matične celice sestavljajo človeški zarodek v najzgodnejših fazah razvoja, odrasle pa najdemo v nekaterih tkivih odraslih ljudi, npr. v kostnem mozgu in popkovini.

Pri obravnavi matičnih celic pa obstaja etična dilema, saj je za pridobitev zarodnih matičnih celic potrebno ubiti človeško bitje v najzgodnejših fazah njegovega obstoja, pridobivanje odraslih matičnih celic pa etično ni sporno. Prve raziskave celo kažejo veliko večji potencial odraslih matičnih celic za zdravljenje bolezni.

Zagovorniki raziskav na zarodnih matičnih celicah skušajo podpornike na svojo stran pridobiti z obljubami, da je z matičnimi celicami zarodka mogoče uspešno zdraviti številne bolezni, denimo raka, parkinsonovo in alzheimerjevo bolezen in mnoge druge. Edino, kar naj bi bilo za to potrebno storiti, je omogočiti finančna sredstva in odstraniti vse etične ovire.

Kot poročajo na spletnem portalu 24kul.si, pa raziskovalcem dejansko v številnih dosedanjih poskusih, ki so potekali na živalih, ni uspelo najti niti enega načina uporabe zarodnih matičnih celic v terapevtske namene. Nič tudi ne kaže, da bi se to v prihodnosti spremenilo. Problem, ki ga raziskovalci nikakor ne morejo zaobiti, tiči namreč v tem, da so zarodne matične celice v svojem razvoju neobvladljive in se zato obnašajo kot rakasto tkivo. Vse živali, na katerih so doslej izvajali poskuse, so tako razvile raka.

Po drugi strani pridobivanje odraslih matičnih celic ni etično sporno, omenjene celice pa se že uporabljajo v terapevtske namene. Razlog tiči v tem, da so bolj obvladljive od zarodnih celic in jih znanstveniki znajo sprogramirati, da se razvijejo v želeno vrsto celic. Tako jih na primer že uporabljajo za presaditev kostnega mozga pri zdravljenju levkemije in drugod, leta 2008 pa so v Barceloni iz njih celo vzgojili in nato uspešno presadili cel človeški organ - sapnik (vir: Wikipedia).

Kljub navedenim razlogom in dokazom so si švedski lobisti prizadevali predvsem za financiranje raziskav na zarodnih matičnih celicah. Pri tem so si skušali pomagati z zavajajočimi in čustvenimi argumenti. Primer pa ni osamljen, saj imajo raziskave na zarodnih matičnih celicah še vedno veliko podpornikov med raziskovalci in politiki po vsem svetu.

Vse pohvale torej slovenskim in drugim predstavnikom, ki si prizadevajo, da bi bila evropska sredstva za raziskovanje namenjena obetavnejšim in etično neproblematičnim raziskavam, ki bodo v prihodnosti v resnici spreminjala naš način življenja na bolje.