Knjiga Theologia Slovenica coaeva (Slovenska teologija v rimski luči. Prispevki, navdihnjeni z romaniteto) združuje razprave (v italijanščini in angleščini) o slovenski teološki tradiciji v povezavi z univerzalno krščansko dediščino. Zbornik je nastal ob 30-letnici Slovenske škofovske konference in 50. obletnici podelitve naziva pontifikalno Slovenskemu kolegiju v Rimu, obletnici, ki sta bili obeleženi med simpozijem Rimski večer slovenske teologije, ki je potekal 9. junija 2023 v Rimu.

Od zgodnjekrščanske eksegeze do sodobne teologije

Avtorji so raziskali teme, ki segajo od zgodnjekrščanske eksegeze do sodobne teologije, pri čemer so prispevki urejeni kronološko. Zbornik simbolno povezuje slovensko teološko tradicijo s širšim kontekstom univerzalnega krščanstva in s tem prispeva k dialogu med lokalnimi tradicijami in vesoljno Cerkvijo.

Po uvodnem delu z različnimi pozdravnimi nagovori zbornik vsebuje niz devetih prispevkov na temo sodobne slovenske teologije, ki ga je uredil br. Jan Dominik Bogataj, ki že uživa odličen znanstveni ugled. Zbornik je rezultat kolokvija, ki je potekal na Pontificio Istituto Santa Maria dell’Anima in Pontificio Collegio Sloveno v Rimu. Poglejmo prispevke.

Prikaz prvih krščanskih avtorjev patrističnega obdobja 

Jan Dominik Bogataj je napisal kratek prikaz prvih krščanskih avtorjev patrističnega obdobja, ki so imeli velik vpliv na teologijo izvornega obdobja na ozemlju današnje Slovenije: Victorina iz Poetovione (danes Ptuj), Fortunatijana, škofa Ogleja, in Hieronima iz Stridona (mesta, ki leži med Oglejem, Ljubljano in Reko). Vsi ti avtorji so bili v poznem antiki na območju današnje Slovenije dobro poznani. Že pred ustanovitvijo zbirke Sources chrétiennes v Sloveniji so bile narejene pobude za prevode patrističnih besedil, ki so bile prekinjene vse do devetdesetih let 20. stoletja.

Teologiji v Freizinških spomenikih

Alenka Arko piše o teologiji v Freizinških spomenikih in analizira teološke elemente v najstarejših besedilih v slovenskem jeziku, ki segajo v 10. stoletje in so ohranjena v rokopisu samostana sv. Korbinijana v Freisingu pri Münchnu. Dve besedili predstavljata splošno spoved, tretje pa pridigo o grehu in pokori. Avtorica je najprej podala teološke refleksije o teh virih, nato analizira nastajajočo krščansko terminologijo v slovenskem jeziku, preučuje citate svetopisemskih besedil ter osvetljuje sistematične in moralno-teološke elemente v teh edinstvenih dokumentih, ki ponujajo vpogled v liturgično življenje tistega časa.

Vpliv Svetega pisma kot vir navdiha v slovenski književnosti

Irena Avsenik Nabergoj je v svojem prispevku v širokih obrisih predstavila vpliv Svetega pisma kot vir navdiha v slovenski književnosti od njenih začetkov do 17. stoletja. Že zgodnji prevodi svetopisemskih besedil so močno zaznamovali različne literarne žanre, še posebej po reformaciji, ko so nastali prvi celostni prevodi Svetega pisma. Od 18. stoletja dalje se je vpliv krščanske literarne tradicije še povečeval, kar je avtorica prikazala skozi niz pomembnih avtorjev, pri katerih prepoznava duhovne vplive. Prispevek vsebuje bogato bibliografijo.

»Zima« slovenske teologije od druge svetovne vojne dalje

Bogdan Kolar obravnava aktualno temo, »zimo« slovenske teologije od druge svetovne vojne dalje, s poudarkom na pretresljivi zgodovini Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Po uvodnem pregledu predvojnega obdobja je avtor podrobno opisal preganjanje in izolacijo kristjanov s strani nacistov po okupaciji Slovenije aprila 1941. Leta 1949 so Teološko fakulteto izključili iz Univerze v Ljubljani pod komunistično oblastjo, mnoge katoličane, vključno s tistimi, ki so se vrnili iz tujine, pa so komunisti umorili. Fakulteta je z velikimi napori nadaljevala delo kot zasebna ustanova, ves čas pod državnim nadzorom. Vse publikacije so bile ukinjene, mednarodna znanstvena izmenjava je bila skoraj popolnoma onemogočena, z izjemo obdobja Drugega vatikanskega koncila, ko je bilo ustanovljeno Collegium Slovenicum in Urbe.

Slovenska teologija v službi človeškega dostojanstva

Anton Stres analizira pomemben vidik družbenega nauka Cerkve, in sicer človeško dostojanstvo, za katerega se je Cerkev še posebej zavzemala pod ateistično komunistično oblastjo v Jugoslaviji, ki si je prizadevala za monopol nad interpretacijo humanizma in družbe. Po drugi svetovni vojni se je Cerkev znašla v položaju manjšine, številni kristjani so bili usmrčeni ali prisiljeni v izgnanstvo. Ker je bila vera obravnavana kot zasebna zadeva, je bilo cerkveno delovanje omejevalo, da ne bi imelo javne vloge (npr. v šolah) ali vpliva na družbo.

Vodilno načelo delovanja Katoliške cerkve je bilo človeško dostojanstvo in temeljne človekove pravice, vključno z versko svobodo, ki velja za vsakega posameznika. V Sloveniji je zato nadškof Alojzij Šuštar leta 1985 ustanovil komisijo Iustitia et Pax, katoliški tednik Družina pa je postal edini neodvisni medij v primerjavi z državno nadzorovanimi mediji.

Družbeni nauk Cerkve je vedno poudarjal vlogo posameznika v nasprotju s kolektivistično in materialistično državno ideologijo. Tudi po padcu komunistične oblasti se Cerkev še vedno zavzema za pozitivno versko svobodo (npr. prisotnost pri vzgoji v šolah), da bi bilo človeško dostojanstvo cenjeno kot cilj samo po sebi, ne kot sredstvo.

Trije kristološki redukcionizmi v slovenskem katolištvu

Benjamin Bevc je osvetlil tri vrste redukcij v slovenskem katolištvu, pri čemer jih je postavil v zgodovinski kontekst že od 16. stoletja dalje, zlasti na področju kristologije. Gre za: omejeno razumevanje Kristusove prisotnosti zgolj na evharistično prisotnost, enostransko razlago njegovega pasijonskega poslanstva, osredinjeno le na trpljenje ter za relativizacijo njegove posredniške vloge, kjer je vloga Device Marije preveč poudarjena. Avtor zagovarja ponovno odkrivanje pomena Kristusa.

Uganka katoliškega odnosa do zunanjega

Blaž Podobnik analizira več vidikov filozofije Slavoja Žižka, ki obravnava dvojnost med videzom in vsebino kot nekaj navideznega, celo v konstruktivnem in dialektičnem smislu. Z analizo dveh načinov samopredstavljanja dveh pomembnih osebnosti je poudaril, da je v katolicizmu materialna in zunanja stvarnost povzdignjena z dejstvom učlovečenja, zaradi česar zasluži posebno skrb in obravnavo. Kljub temu opozarja, da ne gre preveč poudarjati niti zunanjosti niti notranjosti, temveč kristocentričnost, ki presega to dvojnost.

Božje odrešenjsko in spravno delo kot sad Božje sodbe nad maliki

Jože Krašovec je v povzetku prispevka izpostavil, da želi prikazati notranjo enotnost med Božjo svetostjo v njegovi biti, Božjim razodevanjem v človeški zgodovini in univerzalnimi moralnimi zahtevami. Bog se razodeva in deluje v prid slabotnih in zatiranih. Avtor je ta pojav podrobno analiziral s pomočjo Psalmov 82 in konfrontacije med Mojzesom in faraonom (2 Mz 7,8–11,10), pri čemer je posebej izpostavil Božje odrešenjsko in pravično delovanje do ubogih. Svetopisemski odlomki in apokaliptična literatura nakazujejo, da morajo nasprotniki Boga biti na koncu uničeni.

Vpliv sodobnih odkritij na teološko misel

Miran Špelič v prispevku Od genoma do pneumatoma predlaga, po analogiji z naravno kodo »genoma«, koncept »pneumatoma«, torej »duhovnega genoma«, ki bi predstavljal register vseh nematerialnih človeških lastnosti ter zagotavljal identiteto in kontinuiteto na duhovni ravni posameznika. Tako kot je človeški genom določen v trenutku spočetja in je človeška duša, po katoliški tradiciji, ustvarjena od Boga v trenutku začetka bivanja, je tudi duhovni del človeka zasnovan v določeni »sekvenci« pneumatoma. »Tako kot je genom sedež naše podobnosti z našimi predniki, je pneumatoma sedež naše podobnosti z našim Stvarnikom.« Po padcu Adama je bil ta pneumatoma pokvarjen, z učlovečenjem Kristusa pa je bil ponovno vzpostavljen.

Bogastvo in raznolikost teoloških disciplin v Sloveniji

Zbornik ponuja pogled na bogastvo in raznolikost teoloških disciplin v Sloveniji: Patristika s prvimi pomembnimi avtorji, kot so Viktorin iz Poetovione, Fortunatijan in Hieronim, družbeni nauk Cerkve s poudarkom na človeškem dostojanstvu, vpliv sodobnih znanstvenih odkritij na teološko misel, kot je denimo genomika. Nekateri prispevki vključujejo odlično bibliografijo, ki osvetljuje raziskovalne temelje avtorjev.

Deset prispevkov raznolikih slovenskih katoliških teologov

Simon Malmenvall (Teološka fakulteta, Slovenski šolski muzej) je zapisal, da je Theologia slovenica coaeva intelektualno spodbudna antologija, ki združuje deset izvirnih prispevkov raznolikih slovenskih katoliških teologov. Zbornik predstavlja odlično mešanico uveljavljenih znanstvenikov in mednarodno priznanih teologov – tako duhovnikov, redovnikov kot laikov – ter odraža bogat dialog med sodobnimi teološkimi vprašanji in uveljavljenimi doktrinalnimi tradicijami.

Prispevki v tem zborniku obravnavajo širok spekter tem, od zgodnjih temeljev latinske patristične eksegeze do sodobnih izzivov moralne teologije. Analiza ključnih antičnih osebnosti, kot so Viktorin, Fortunatijan in Hieronim, prinaša nov vpogled v biblijsko eksegezo, ki je hkrati zgodovinsko utemeljena in relevantna za sodobne teološke razprave.

Pomembna prednost antologije je njena kritična obravnava kristološkega diskurza v slovenskem katolicizmu, pri čemer se osredotoča na pojmovne redukcije, ki so vplivale na teološko misel. Ta kritični pristop ne osvetljuje le lokalnih trendov, temveč se vključuje tudi v širše kristološke študije, kar spodbuja dialog, ki presega nacionalne meje.

Vloga teologije pri uveljavljanju človeškega dostojanstva

Zbornik se prav tako posveča razvoju moralne teologije po Drugem vatikanskem koncilu, s posebnim poudarkom na vlogi vesti. Ta tematika je posebej pomembna v sodobnih etičnih razpravah, saj ponuja poglobljeno razumevanje, ki je v sozvočju s širšo družbo.

Zgodovinske teološke izraze osvetljujejo študije o Freizinških rokopisih, ki ponujajo vpogled v srednjeveško misel in njene implicirane vplive na sodobno teologijo. Ti zgodovinski vpogledi potrjujejo trajno relevantnost antičnih teoloških načel v sodobnih razpravah.

Vloga slovenske teologije pri uveljavljanju človeškega dostojanstva je še eno ključno tematsko področje, ki poudarja praktične implikacije teoloških raziskav v socialni etiki. Poudarek na človeškem dostojanstvu osvetljuje »realni« vpliv teološke misli na družbeno pravičnost.

Antologija se zaključi z interdisciplinarno študijo duhovnosti v slovenski književnosti, ki sledi njenemu razvoju od začetkov do sodobnosti. Ta raziskava bogati tako literarno kot teološko področje, saj prikazuje preplet med kulturnim in duhovnim razvojem.

Izvirnost in mednarodna relevantnost slovenske teološke znanosti

Akademska raven zbornika je izjemna, meni Simon Malmenvall, saj vsak prispevek prinaša temeljito raziskavo in pomembne teološke uvide. »Raznolikost tem in metodoloških pristopov poudarja bogastvo slovenske teološke znanosti in jo umesti v globalni teološki diskurz. Z obravnavo tako lokalnih kot univerzalnih teoloških vprašanj zbornik vabi mednarodne raziskovalce, da se poglobijo v slovensko teološko misel in s tem prispevajo k širšemu razumevanju njenega pomena.

Inovativne perspektive in interdisciplinarni pristopi, predstavljeni v teh prispevkih, imajo potencial vplivati na teološke raziskave in izobraževanje zunaj meja Slovenije. Monografija je izjemna antologija, ki dokazuje izvirnost in mednarodno relevantnost slovenske teološke znanosti. Predstavlja dragocen vir za teologe, zgodovinarje in raziskovalce religijskih študij po vsem svetu.«