Papež Frančišek je med svojim obiskom v Baltskih državah znova opozoril pred vnovičnim krepljenjem antisemitizma. Generacije, rojene po holokavstu, so v nevarnosti, da bi znova podlegle tovrstnim ideologijam, je sveti oče dejal med včerajšnjim bogoslužjem v litovskem Kaunasu, kjer se je pri sveti maši na prostem zbralo okoli 100.000 ljudi. Poudaril je, da morajo katoliški verniki ohranjati spomin na poboj judov v drugi svetovni vojni in »pravočasno prepoznati vsako kal te uničujoče miselnosti«. Papež je ob tem spomnil na izpraznjenje geta v Vilni pred 75 leti, 23. septembra 1943, ko je bilo pomorjenih na tisoče judov.

V mašnem nagovoru je Frančišek spregovoril tudi o nemški in ruski okupaciji. Litvanci se še danes zdrznejo ob omembi Sibirije ali getov v Vilni in Kaunasu. Mnogi se še osebno spominjajo deportacije, skrbi za izgnanje ter »sramu ovadb in izdajstev«. Mnogi so ob tem izgubili vero v Boga.

Papež je Cerkev v Litvi pozval k solidarnosti in duhovnemu preporodu. Stremljenje po moči in slavi je značilno za ljudi, ki še niso predelali svoje zgodovine. V središču Cerkve morajo stati najmanjši in najbolj ubogi, pa naj gre za narodnostne manjšine, brezposelne, ki jim grozi emigracija, osamljene ostarele ljudi ali izkoreninjene mladostnike. Cerkve naj ne bo strah »zapuščati lastnih meja in se izgubljati med najmanjšimi«, je dejal Frančišek.

Papež ganjen nad usodo duhovnikov iz sovjetskega obdobja

Med včerajšnjim srečanjem z litovskimi duhovniki v stolnici v Kaunasu je papež spomnil na zapuščino duhovnikov iz obdobja sovjetske zasedbe. Današnji duhovniki in redovniki se morajo po njegovih besedah zavedati, da so »otroci mučencev«.

Sveti oče je bil vidno ganjen ob poročilih o usodah katoliških duhovnikov v obdobju komunizma. Ena od tem pogovora z litovskimi škofi je bilo tudi vprašanje njihove beatifikacije. Za nekatere duhovnike ni znano, kje so sploh pokopani, prav tako pa ni na voljo dovolj dokumentacije, da bi lahko začeli z običajnim beatifikacijskim postopkom. »To so svetniki,« je dejal papež.

Sekularizacijo je sveti oče označil kot »skušnjavo druge generacije«. Če današnji duhovniki in redovniki dvomijo o svoji veri ali poklicu, to ni stvar diktatorjev, ampak gre za pomanjkanje veselja do molitve in življenja v občestvu. Naveličanim in nezadovoljnim duhovnikom je papež svetoval, naj si za življenjski zgled vzamejo starejše duhovnike; če je treba, pa je »bolje ubrati drugo pot kakor živeti povprečno življenje«.

Frančišek je duhovnike, redovnike in redovnice tudi pozval, naj bodo »blizu Bogu in ljudem«. Duhovniki ne smejo biti »uradniki z ustaljenim delovnim časom«, kajti »Bog si vas želi kot pastirje in pastirice Božjega ljudstva, ne pa kot funkcionarje«.

Če prisluhnemo Bogu v molitvi, bomo »videli, slišali in prepoznali tudi bolečino drugih« in jim pomagali. Prizadeti nas mora krik našega naroda, je dejal Frančišek. Pri tem je pomembno, da znamo pogledati onkraj osebne odgovornosti: »Sveti Duh nas povezuje in odpravlja naše razlike, da bi poživil poslanstvo Cerkve.«

Tiha molitev v nekdanjem getu v Vilni

Drugi dan obiska v Vilni je papež znova spomnil na pregon in poboj judov v obdobju nacizma. Ob spomeniku nekdanjega judovskega geta je včeraj položil venec rož in tiho molil. Pri tem sta ga spremljali litovska predsednica Dalia Grybauskaite in predsednica Litovske judovske skupnosti, Faina Kukliansky.

Geto v Vilni je bil ustanovljen po vdoru nemških sil leta 1941. Nazadnje je v njem v nečloveških pogojih živelo okoli 40.000 judov. Pred natančno 75 leti, 23. septembra 1943, je bil geto dokončno izpraznjen, velika večina njegovih stanovalcev pa pomorjenih ali deportiranih. Vilna je zaradi več stoletij cvetočega judovskega življenja nekoč veljala za »severni Jeruzalem«, saj je ob začetku druge svetovne vojne tam živelo več kot milijon judov.

Vir: Kathpress
Foto: Vatican Media