Livijeva tretja ohranjena pentada, v kateri so se namesto danes izgubljenih knjig 11–15 ter 16–20 znašle knjige 21–25 njegovega dela Ab urbe condita, je temeljni vir za razumevanje osrednjega dogodka rimske zgodovine. Obravnava začetek druge punske vojne (218–201 pr. Kr.), zlasti Hanibalov vdor v Italijo in prve poskuse, da bi ga zaustavili. Zgodovinar je vešče opisal strah vzbujajočo kartažansko vojsko in njen pohod z bojnimi sloni čez Alpe, kar je bil takrat podvig na sami meji možnega, ter opotekavo obrambo in katastrofalne poraze rimskih legij, denimo pri Trazimenskem jezeru in zlasti pri Kanah. Ti arhetipski prizori so ponovno oživeli ravno z Livijevo ubeseditvijo in našli z njeno pomočjo svoje trajno mesto v evropskem kolektivnem spominu ter svetovni literaturi (in Prešernovi poeziji).

Najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot

Toda ob seciranju vojaških spopadov se je pisec posvetil tudi njihovim protagonistom, ko je skrbno analiziral konflikte v Rimu in Kartagini, ki so tleli v ozadju spora. Njegova zgodovina je precej več od vojne kronike, njen najzanimivejši del je analiza rimskih vrednot. Hanibala je naslikal kot izredno nadarjenega poveljnika, obenem pa je izpostavil rimsko domiselnost, vztrajnost in pogum, zaradi katerih je skupnost ob vsem razdejanju vendarle obstala. Prikazal je uspehe Kvinta Fabija Obotavljavca, ki je zmogel s svojo nenavadno strategijo nakazati pot do preobrata, ko se je zdelo vse že izgubljeno. Izvemo o utrinku upanja, utelešenem v mladem in sposobnem poveljniku Scipionu, ki bo Hanibalu čez leta zadal odločilni udarec. Livijevo literarno mojstrstvo je ravno v tej igri teme in svetlobe, s katero je v težko predstavljivem kaosu med strahom, nepremišljenimi odzivi ter nenehnimi političnimi napetostmi pokazal, kako se je rimska republika vsemu navkljub preuredila in uspela na samem robu svojega obstoja doseči vojni preobrat.

Slovenska matica, Tit Livij, Od ustanovitve mesta – kazaloS predstavitve knjige: Urban Vovk, Barbara Pregelj, Metoda Kemperl, Ignacija Fridl Jarc, David Movrin, Matej Hriberšek, Zarika Snoj Verbovšek. Foto: Ivo Žajdela