Češki katoliški duhovnik, sociolog religije, teolog, filozof, psihoterapevt in tudi politični aktivist Tomáš Halík je ena od tistih osebnosti sodobne evropske družbe, ki naši družbi nastavljajo zrcalo in opozarjajo na probleme, s katerimi se marsikdo (še zlasti tisti, ki so za podobo sodobnega sveta najbolj odgovorni) ne želi ukvarjati. Širokega razpona dela, s katerim se ukvarja, in bogate pahljače tém, obravnavanih v njegovih knjigah, ki so ne več samo češke, ampak tudi evropske in svetovne uspešnice, ni mogoče predstaviti v nekaj stavkih, a zdi se, da jih vendarle povezuje pomembna skupna nota. Njegova poklicna pot, ki jo je začel kot terapevt za odvisnike, nadaljeval pa kot duhovnik, svetovalec in vodja v številnih cerkvenih in tudi političnih ustanovah ter kot univerzitetni profesor, ga je pripeljala do temeljnega spoznanja, da je spremembe, ki jih današnja družba nujno potrebuje, mogoče doseči le skozi dialog.

Samo kadar se preseže vzvišenost pozicije moralne avtoritete, ki svari in graja, ne zna pa prisluhniti, imamo možnost, da resnično dojamemo globino tako trpljenja kot upanja vsakega posameznika, dobimo moč, da z njegove poti odstremo kopreno, ki je sam v danem trenutku ni zmožen odstraniti.

Vloge vodnika na tako zahtevni poti se ne more (vsaj ne uspešno) lotiti človek, ki nima razumevanja za svojega bližnjega, tudi tistega najmanjšega in najbolj zapostavljenega oziroma zlasti zanj; ki se slepo drži spoznanj, ki jih je nekoč ponotranjil in nato nikoli poskusil spremeniti; ki nikoli ne podvomi … In ravno neverjetna pestrost življenjske poti Tomáša Halíka je morda najboljše zagotovilo, da imamo opravka s človekom, ki vidi dlje kot povprečen slehernik.

O HALÍKOVEM ŽIVLJENJU

Rojen leta 1948 (torej v letu, ko je na takratnem Češkoslovaškem oblast prevzela komunistična stranka) in vzgojen v duhu agnostičnih demokratičnih načel Masarykove prve republike, se je v času totalitarnega sistema podal na nevarno pot iskanja vere, bil leta 1978 v takratni Vzhodni Nemčiji skrivaj posvečen v duhovnika ter v okviru tako imenovane podzemne cerkve vrsto let deloval kot verski in kulturniški disident. Po padcu komunizma si je pridobil dva doktorata (iz sociologije in teologije) ter začel delovati na številnih področjih (ne samo) češkega javnega življenja. Če naštejemo samo nekaj najpomembnejših: je redni profesor za sociologijo na oddelku za religiozne študije Filozofske fakultete Karlove univerze, rektor cerkve sv. Salvatorja pri Karlovem mostu, predsednik Češke krščanske akademije, gostujoči predavatelj na celi vrsti tujih univerz, vključno z najprestižnejšima, Harvardom in Oxfordom, kot duhovnik se udeležuje številnih ekumenskih srečanj s predstavniki različnih svetovnih verstev, papež Janez Pavel II. ga je imenoval za svetovalca Papeškega sveta za dialog z neverujočimi, bil pa je tudi zunanji svetovalec nekdanjega predsednika Václava Havla.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, kot najpomembnejši priznanji za njegovo avtorsko delo omenimo nagrado Romana Guardinija leta 2010, knjigo Blizu oddaljenim pa je Evropsko združenje za katoliško teologijo razglasilo za najboljšo teološko knjigo leta 2011. Najpomembnejše priznanje za javno delovanje pa je prišlo leta 2014, in sicer Templetonova nagrada, ki jo je prejel kot »mednarodno cenjena osebnost, ki zagovarja dialog med različnimi veroizpovedmi in neverujočimi in ki je bila v času okupacije Češkoslovaške zaslužna za razvoj verske in kulturne svobode«.

Poleg trdno zakoreninjene in neomajne krščanske vere v podobi, ki je zelo blizu izvirni veri evangelijev, z vsemi njenimi paradoksi, o katerih rad meditira in piše, ter nenehnih stikov z ljudmi, v katerih se poglabljajo njegova spoznanja, so njegov pogled na svet zagotovo izoblikovala tudi potovanja, ki zajemajo kar šest celin našega planeta. Med njimi najbolj izstopa pretresljiva pot na Antarktiko, ki se je je udeležil kot član raziskovalne odprave in kjer je spoznal, kako človek šele v soočenju s krutostjo in veličastnostjo narave v njeni najbolj skrajni dimenziji dobi neverjetno priložnost, da preizkusi svojo vero (esej Blizu pola: Molk na Antarktiki, ki je leta 2008 izšel pri KUD Apokalipsa, je prvo Halíkovo delo, s katerim so se bralci lahko srečali v slovenskem prevodu).

ŽIVLJENJSKA ZRELOST

Vse našteto je zagotovo izoblikovalo človeka, ki danes pleni pozornost s svojo karizmo, navdušuje in vliva upanje, a je seveda tudi še kako kritičen, kadar je to potrebno. S tem si je nabral nemalo nasprotnikov v čeških krščanskih krogih, vendar je življenjska zrelost tudi na tem področju naredila svoje, tako da lahko danes o tem hudomušno zapiše: »Zagotovo – od tistih časov se je v Cerkvi marsikaj izboljšalo in tudi sam sem si končno našel mesto med češkim klerom (dovolj na robu, da še vedno 'vidim ven', hkrati pa dovolj notri, da nisem popolni 'outsider').«

Po treh knjigah, posvečenih trem temeljem krščanstva – veri, upanju in ljubezni (dve izmed njih, Dotakni se ran in Blizu oddaljenim, sta na voljo tudi v slovenskem prevodu) – se avtor v Spovednikovi noči odpira navzven in skozi paradokse vere, skozi »skrivnostno zgodbo velike noči«, tega »velikega paradoksa zmage skozi poraz«, v šestnajstih esejih obravnava stanje sodobne družbe, njene krize, nasilje, ki jo vse bolj prežema, vlogo medijev, dialog med vero in znanostjo, dozorevanje človeka skozi krizne situacije … Z bralci deli svojo izkušnjo spovednika, »človeka, ki je navajen poslušati druge« in ki ravno skozi preživljanje krize in dvoma presega ceneno, plehko vero, zajema »drugo sapo krščanstva« ter skoznjo odgovarja na izzive življenja.

prevajalka knjige BOJANA MALTARIĆ