Tomaževa proslava je tradicionalni dogodek, ki ga vsako leto organizira Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani v čast sv. Tomažu Akvinskemu, zavetniku teologov in katoliških univerz. Dogodek vključuje mašo ter slovesno akademijo, na kateri se zberejo profesorji, študenti, gostje in drugi sodelavci fakultete.

Nagovor vélikega kanclerja Teološke fakultete nadškofa Stanislava Zoreta. Foto: Tatjana Splichal

Grehu je rekel greh, zlo je poimenoval zlo

Tomaževa proslava se je pričela z mašo v stolnici in nadaljevala v veliki dvorani Teološke fakultete s slavnostno akademijo. Mašo je ob somaševanju škofov in profesorjev Teološke fakultete v stolnici daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je zbrane spomnil, da mora biti njihovo znanstveno in pedagoško delo življenjsko umeščeno v naš prostor in v družbeno dogajanje tako pri nas kot po svetu. Teologije in njenih pomožnih znanosti ne moremo zapreti v milni mehurček, v katerem bi se ukvarjali zgolj z nebeškimi in angelskimi vprašanji, svet in življenje pa bi tekla mimo nas. Ne smemo pozabiti, da je bil eden od odločilnih trenutkov zgodovine odrešenja učlovečenje našega Gospoda Jezus Kristusa. Kristus je postal človek in sprejel nase ves sijaj in bedo človeškega bivanja, da bi nam prinesel odrešenje. Vse njegovo zemeljsko delovanje je bilo usmerjeno v to, da bi razprl človekovo ujetost in zaprtost v greh in mu pokaza pot izhoda. In to je ljubezen do konca.

Pri tem ni nikoli sklepal kompromisov ne z ljudmi ne z miselnostmi časa, v katerem je živel. Grehu je rekel greh, zlo je poimenoval zlo, ljudem v modnih oblačilih je spregovoril o pobeljenih grobovih.

Rojen je bil zato in je zato prišel na svet, da izpriča resnico

Zato nadškof meni, da mora tudi danes teologija zajemati iz Kristusovega zgleda. »Kakor je Jezus živel globoko spoštovanje do vsakega človeka, se moramo tega spoštovanje naučiti tudi mi drug do drugega in potem do vseh ljudi. In kakor je Jezus z jasnimi besedami označil pojave in drže, ki so se ponujale v njegovem času ali se celo uveljavljale kot edini možni odgovor na vprašanja družbe in vere, smo tudi mi poklicani, da v ta svet stopamo z resnico. Ne z nestrpno resnico nekoga, ki zase misli, da vse ve, ampak s ponižno resnico, ki izhaja iz nenehnega molitvenega srečevanja z Njim, ki je zase povedal, da je pot, resnica in življenje. Ob koncu svojega življenja pa je dejal, da je bil zato rojen in je zato prišel na svet, da izpriča resnico.

Podelitev diplom, dekan Teološke fakultete Tadej Stegu. Foto: Tatjana Splichal

Nasprotje zasvojenosti ni abstinenca, ampak povezanost

Na slavnostni akademiji so navzoče pozdravili véliki kancler Teološke fakultete nadškof Stanislav Zore, dekan Teološke fakultete dr. Tadej Stegu in gostje z drugih sorodnih ustanov. Letošnja slavnostna govorka je bila dr. Tanja Repič Slavič, redna profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti. V predavanju, z naslovom Vsako srce ima svojo zgodbo, je med drugim dejala, da se sodobni človek pogosto izgublja v alkoholu, drogah, pornografiji, zasvojenosti s spolnostjo, neskončnem drsenju po zaslonih, odnosih brez bližine, obsesivnem iskanju uspeha ali manipuliranju ... vse z nezavednim namenom, da utiša občutke nevrednosti, zapuščenosti, sramu in osamljenosti. Tako kot mlajši sin, ima tudi zasvojeni človek na začetku občutek, da končno dela po svoje, da mu nihče ne postavlja meja. A prav ta »svoboda« hitro zasužnji. Prinaša le kratkotrajno olajšanje, ki zahteva vedno več, praznina pa ostaja.

Iskanje ljubezni in odnosa v nadomestkih ne prinaša topline. Ne sprejetostih. Pusti le opustošenje in razvrednotenje. In vzame dostojanstvo. Nobena praznina se ne zapolni z zasvojenostjo, če že, navidezno. Zato še kako drži, da nasprotje zasvojenosti ni abstinenca, ampak povezanost.

Slavnostna govorka je bila dr. Tanja Repič Slavič, redna profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti. Foto: Ivo Žajdela

Človeška bližina je največje zdravilo za stiske in bolečine

Dejala je tudi, da ni najbolj pomembno to, kar se nam je zgodilo, temveč to, kar se je zgodilo v nas. Z drugimi besedami – pri travmi ne gre toliko za dogodek kot tak, ampak kako si to razložiš, kako to doživiš. In še korak naprej – če si sam v tem in ne moreš nobenemu povedati, če nihče ne opazi tvoje stiske in nemih krikov, če nisi viden in slišan ali začuten v tem trpljenju, je travma še toliko večja.

To z gotovostjo potrjujejo tudi raziskave in klinične izkušnje, na katerih temelji relacijska družinska terapija, da je človeška bližina, varen in sočuten odnos največje zdravilo za stiske in bolečine. Odnos s sočlovekom, odnos z Bogom, presežnim in odnos do sebe. Odnos, v katerem smo lahko to, kar smo.

Damijan Janžekovič, član študentskega sveta, predstavnik študentov enote v Mariboru, je predstavil Tomaževa priznanja, prejel ga je tudi sam. Foto: Ivo Žajdela

Šest profesorjev in šest študentov, prejemnikov Tomaževega priznanja

Damijan Janžekovič, član študentskega sveta, predstavnik študentov enote v Mariboru, je najprej predstavil Tomaževo priznanje, ki so ga kot skupnost v letošnjem letu oblikovali na novo. V preteklih letih so podeljevali nazive naj profesorja, naj asistenta, naj strokovnega delavca. Poskušali so tudi z vidnostjo profesorjev in študentov. Vsaka izmed teh idej je imela svoj smisel, a nobena ni v polnosti izrazila tistega, kar so si želeli za akademsko skupnost. Po pogovorih in tehtanju so se odločili, da bodo podelili več Tomaževih priznanj.

Profesorji so nominirali študente, študentje pa profesorje. Končna odločitev pa je v domeni študentskega sveta, ki je poskrbel, da so upoštevali vse pomembne komponente in značilnosti posameznika. Pri profesorjih so prepoznavali pedagoško odličnost, mentorske lastnosti in širši doprinos k Teološki fakulteti. Pri študentih so gledali na študijsko uspešnost, znanstveno-raziskovalno angažiranost in obštudijske dejavnosti, ki pričajo o osebni zrelosti, odgovornosti ter pripravljenosti služiti skupnosti. Predstavil je šest profesorjev, prejemnikov Tomaževega priznanja.

Podelitev Tomaževega priznanja profesorici Ivi Nežič Glavica. Foto: Tatjana Splichal

Izstopa po toplini, empatičnosti in korektnem odnosu do študentov

Profesorica Iva Nežič Glavica izstopa po toplini, empatičnosti in korektnem odnosu do študentov. Snov podaja jasno, animirano in strokovno poglobljeno, pri čemer svetopisemske vsebine približa sodobnemu človeku ter jih smiselno povezuje s pedagoškim in terapevtskim vidikom. Ustvarja varno in spodbudno učno okolje, kjer se teorija prepleta s prakso, študenti pa se počutijo slišane, razumljene in motivirane za nadaljnje raziskovanje.

Podelitev Tomaževega priznanja profesorici Mateji Cvetek. Foto: Tatjana Splichal

Profesorico Matejo Cvetek odlikujejo natančnost, strokovna poglobljenost in izjemno strukturirano, pregledno pripravljeno gradivo. Na predavanja prihaja temeljito pripravljena, spodbuja razpravo in študentom nudi jasen vpogled v terapevtsko področje. Njeno znanje združuje suverenost, pedagoško jasnost in osebno angažiranost, ob teni pa ohranja spoštljiv in profesionalen odnos. In čeprav ji študenti priznavajo visoko kakovost dela, med njimi velja tudi za daleč najbolj zahtevno in strogo profesorico.

Podelitev Tomaževega priznanja profesorju Romanu Globokarju. Foto: Tatjana Splichal

Ostaja potrpežljiv, spoštljiv in odprt za vprašanja

Profesorja Romana Globokarja odlikujejo strokovnost, organiziranost in iskrena pedagoška predanost. Predava dinamično, spodbuja razpravo ter odpira prostor za različna mnenja in kritično razmišljanje. Njegova predavanja so razgibana, podprta z jasno strukturiranimi gradivi, ob tem pa ostaja potrpežljiv, spoštljiv in odprt za vprašanja. Kot profesor etike in bioetike s svojo držo ne uči le vsebine, temveč tudi način, kako odgovorno misliti in argumentirati.

Profesorica Tanja Pate poučuje vsebine, ki večini študentov niso najbližje, vendar jih zna približati na razumljiv in strukturiran način. K predmetom pristopa z vidnim navdušenjem in ustvarja spodbudno in spoštljivo učno okolje. Spodbuja vprašanja, sodelovanje in dialog, pri razlagi pa ostaja jasna in strokovna. Posebej dragocena je njena empatija, saj pozorno zazna stiske študentov in svoj pedagoški pristop smiselno prilagaja njihovim potrebam.

Podelitev Tomaževega priznanja profesorici Tanji Pate. Foto: Tatjana Splichal

Študente spodbuja h kritičnemu razmišljanju in odpira ključna strokovna vprašanja

Profesor Miran Špelič izstopa z izjemno razgledanostjo, študioznostjo in širokim intelektualnim obzorjem. Snov podaja jasno, strukturirano in brez odvečnega zavlačevanja, pri tem pa povezuje različna področja znanja ter vključuje tudi tujejezične vire. Skrbi za sprotno ponavljanje in razumevanje zahtevnejših vsebin. Predavanja so strokovna, a hkrati sproščena, saj jih pogosto obogati z življenjsko duhovitostjo, zaradi katere pri njegovih urah nikoli ni dolgčas.

Profesor Robert Cvetek je nočna ptica, ki na e-pošto najraje odgovarja ponoči. Je oseba z intelektualno širino in jasno vizijo, ki pomembno soustvarja razvoj psihoterapevtskega poklica v Sloveniji. Študente spodbuja h kritičnemu razmišljanju in odpira ključna strokovna vprašanja. V preteklem letu je z izjemno predanostjo soustvarjal zakon o psihoterapiji – dejanje, zaradi katerega bodo tudi študenti teh smeri še desetletja hvaležni, da lahko svojo poklicanost razvijajo v pravno urejenem in družbeno priznanem prostoru.

Izkazala je raziskovalno samostojnost in akademsko zrelost

Prof. Janez Vodičar je predstavil šest prejemnikov Tomaževega priznanja iz vrst študentov. Blaž Šporin je v študijskem letu 2024/25 vzporedno s študijem prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani študiral tudi na programu Človek in medosebni odnosi – teološki in religijski študiji ter dosegel povprečno oceno 9,8. Kot tutor za kazensko procesno pravo je povezoval pravno stroko in širše razumevanje človeka. Sodeloval je pri etičnem simpoziju in rdeči maši za pravnike ter objavil prispevek Ločitev države in Cerkve, kot skavtski voditelj pa prispeva k dialogu in skupnosti.

Študentka Neža Tomažič je v času študija kot avtorica samostojno objavila znanstvene članke in s tem izkazala raziskovalno samostojnost ter akademsko zrelost. Kot podpredsednica študentskega sveta Teološke fakultete je odgovorno zastopala študente in soustvarjala prostor dialoga z vodstvom. Aktivno je sodelovala pri organizaciji dogodkov, med drugim tudi študentskega izleta v Gradec, ter s svojo zanesljivostjo, organizacijskimi sposobnostmi in občutkom za skupnost prispevala k povezanosti in živosti študentskega utripa.

Podelitev Tomaževega priznanja bogoslovcu Janezu Petru Bohincu. Foto: Tatjana Splichal

Sošolcem pomaga z zapiski in spodbuja k vztrajnosti

Janez Peter Bohinc je bogoslovec in študent 3. letnika EMT, ki ga zaznamujejo duhovna poglobljenost, intelektualna širina in socialna občutljivost. O Božjem usmiljenju, vlogi Marije in temeljnih vprašanjih vere govori iz osebnega in pristnega odnosa z Bogom. Pri študiju ga odlikujeta vedoželjnost in sposobnost povezovanja vere ter razuma. Sošolcem venomer pomaga z zapiski in spodbuja k vztrajnosti, svojo odprtost pa potrjuje tudi s prostovoljstvom v dnevnem centru za brezdomce in drugimi oblikami dela.

Študentka Eva Gabrijelčič je v študijskem letu 2024/25 dosegla povprečno oceno 9,6 in kot soavtorica objavila znanstveni prispevek v reviji Pedagoška obzorja. Mednarodno se je izobraževala v programih Eutopia in Erasmus+ kjer je krepila raziskovalne in pedagoške kompetence ter prejela certifikat internacionalizacije. Opravila je več kot 700 ur prostovoljskega dela kot nacionalna predstavnica in trenerka v CISV ter pedagoška vodja pri Zvezi prijateljev mladine. Kot predstavnica letnika je soustvarjala študijske dogodke in sodelovala pri formiranju podjetniške ideje Alplink, nagrajeni s prvim mestom na mednarodnem tekmovanju Pitch your project.

Teologijo povezuje z življenjem, molitvijo in pastoralno prakso

Bogoslovec Žiga Kreft v svojem študijskem in obštudijskem delovanju izstopa z zrelostjo, s katero sveto teologijo povezuje z življenjem, molitvijo in pastoralno prakso. Študij razume kot prostor osebne, duhovne in akademske rasti. Akademsko leto 2024/25 je zaznamovala vikend praksa na nadškofiji in župniji v Mariboru, kjer je pridobljeno znanje preizkušal v konkretnem pastoralnem okolju ter ob mentorjih poglabljal razumevanje svoje poklicanosti in odgovornosti do Cerkve ter širše skupnosti.

Študent Damijan Janžekovič na programu Zakonski in družinski študiji ohranja povprečno oceno 10,00. Svoje raziskovalno delo o uporabi Dixit kartic v terapevtskem procesu je predstavil na kongresu zakonskih in družinskih terapevtov. V preteklem študijskem letu je izvedel več kot dvajset predavanj za otroke, mladostnike, starše in pedagoške delavce o različnih oblikah nasilja, duševnem zdravju ter pomenu psihoterapije. Kot predstavnik študentov venomer deluje kot most med študenti, profesorji in vodstvom fakultete.

1/11